Preprečevanje koncentracije lastništva medijev žal prihaja prepozno

Silvestrskemi predlog zakona o medijih je na današnji prvi splošni obravnavi, ki so ga zahtevali poslanci SDS, dobili zeleno luč kljub številnim pomislekom, dilemam in željam. Vse tri koalicijske stranke so ga podprle, a že naznanile, da je mogoče pričakovati nekatere spremembe v predlogu, ki jih oblikujejo tudi tisti, ki jih zakon zadeva. Najverjetneje pa ne vseh ...

Vsaj za zdaj se tako zdi malo verjetno, da bi privolili v povečanje pomoči – finančno ministrstvo je bilo menda že do trenutnega zneska zadržano –, za kar se zavzema tudi Društvo novinarjev Slovenijo (DNS). Namesto predvidenih osmih milijonov si želijo, da bi medijem namenili okoli 15 milijonov evrov. Želijo si tudi, da bi se omenjena številka v obliki odstotka zneska prispevka za programe RTV Slovenija vpisala v zakon. Pomoči bi se morale podeljevati tudi za več let.

Ključno pa se jim zdi tudi, da bi morali sredstva iz posebnih shem državne pomoči, ki se uvajajo na novo, nameniti le za stroške uredniškega dela. Kot je mogoče razumeti, naj bi zdaj v shemo finančne pomoči za podporo za digitalni prehod tiskanih medijev lahko sodilo tudi (so)financiranje distribucije, kar najbolj bremeni založnike.

(KOMENTAR) Medijska zakonodaja: področje, prepredeno z interesi

Slednji so v mnenju članov Slovenske oglaševalske zbornice, kamor sodijo tudi člani Slovenskega združenja medijev, opozorili, da jih pri tej napovedani pomoči najbolj skrbi nedodelanost meril. »Menimo, da mora zakon na sistemski ravni zagotoviti transparentnost in politično neodvisnost pri dodeljevanju sredstev ter vzpostaviti mehanizem, da se v največji možni meri prepreči morebitno arbitrarno odločanje,« so zapisali. Podobno si želijo pri državnem oglaševanju.

Precej skrbi – tudi v poslanski skupini Gibanja Svoboda – pa vzbuja tudi ureditev preprečevanja koncentracije lastništva medijev, ki bo glede na predlog v rokah Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos). Njihova široka pooblastila po mnenju kritikov lahko predstavljajo »znatno tveganje za izvajanje političnega vpliva (tudi ob dejstvu, da direktorja in člane sveta Akosa imenuje neposredno vlada)«. A po drugi strani, kot navajajo tudi v Društvu novinarjev Slovenije, bi lahko bilo vzpostavljanje nove agencije kadrovski, strokovni in finančni izziv.

»Predlagani mehanizem, ki se opira na evropski akt o medijski svobodi, zato vidimo kot eksperiment, ki pa dejansko nima prav veliko alternativ oziroma so bile tudi vse druge alternative že preigrane. Akos bo moral te skope definicije preliti v prakso,« še navajajo in pri tem dodajajo, da ureditev preprečevanja koncentracije lastništva medijev žal prihaja prepozno. Slovenski medijski trg je po njihovih navedbah v večji meri že konsolidiran, lastništvo na določenih delih trga je tudi močno koncentrirano.

Društvo novinarjev Slovenije v svojem mnenju predlaga še dopolnitev ureditve objave popravka, ko vsebuje laži, in bolj jasno opredelitev, katere vsebine so bile označene s sistemi generativne umetne inteligence.

SDS in NSi pa je sodeč po današnji razpravi najbolj razburila možnost izrekanja glob ob kršenju določbe o prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva, saj v tem vidijo potencialno možnost obračunavanja oblasti z neljubimi prispevki ter objavami vplivnežev in medijev. Glasovali bodo proti predlogu.

Katerim vsebinam bodo v koaliciji prisluhnili, bo jasno predvidoma šele v prihodnjih tednih oziroma pred obravnavo zakona o medijih na pristojnem parlamentarnem telesu, ko bodo na mizi najverjetneje tudi številni amandmaji.