Protivladni protestniki so se razšli

Ali so z metanjem predmetov na poslopje, ki velja za biser arhitekturne umetnosti tudi v slovenskem merilu, povzročili materialno škodo, ta hip še ni znano.
Fotografija: Vlada med rednim obiskom slovenskih regij v Trbovljah ni bila deležna posebne dobrodošlice. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Vlada med rednim obiskom slovenskih regij v Trbovljah ni bila deležna posebne dobrodošlice. FOTO: Jure Eržen/Delo

Ministri vlade s premierom Janezom Janšo na obisku v Zasavju niso bili deležni dobrodošlice. Pred Delavskim domom v Trbovljah, kjer se bodo sestali z regijskimi politiki in gospodarstveniki, jih je pričakala množica protestnikov, ki je že nekaj dni prej na omrežjih k protestu pozivala vse – »od svinj, lenuhov, mevž, prostitutk …«



Shod je bil neprijavljen. Policista, ki je množico opozoril na kršenje vseh epidemijskih pravil, so izžvižgali, ga obkladali z zmerljivkami in prevpili. Protestnikov je bilo več sto, nekateri so bili alkoholizirani, agresivni in nasilni, odmevali so klici »lopovi«, po zraku so letele granitne kocke, vrste policistov so bile močno okrepljene – tudi s psi.  Protestniki so poskušali priti v dvorano, v katero so vstopali ministri, a jim je policija to preprečila. Policijska uprava (PU) Ljubljana je, kot smo izvedeli, na pomoč v Trbovlje poklicala policiste iz PU Celje.

Po pripovedovanju delavcev Delavskega doma v Trbovljah, ki so ob glavnem vhodu preverjali, ali gostje srečanja izpolnjujejo pogoj PCT, so »proti objektu poleg granitnih kock ali vsaj zelo velikih kamnov letele tudi prazne pločevinke in plastenke«. 

Protestnikov je bilo več sto. FOTO: Jure Eržen/Delo
Protestnikov je bilo več sto. FOTO: Jure Eržen/Delo


Gnevu množice se niso ognili niti zaposleni v kulturnem centru Delavski dom niti novinarji. Ali so z obmetavanjem težkih predmetov na poslopju, ki velja za biser arhitekturne umetnosti tudi v slovenskem merilu, povzročili materialno škodo, ta hip še ni znano. Stavba Delavskega doma Trbovlje je bila zgrajena leta 1956, njeno pročelje krasi dragocen mozaik slikarja Marija Preglja, za katerega je leta 1958 prejel Prešernovo nagrado.

Protestnikom se je pridružil zasavski poslanec Levice Primož Siter s strankarskimi kolegi, med njimi je tudi nekdanji poslanec Aleš Leko Gulič. Siter je v javnem pismu zapisal, da je vlada doslej »ignorirala Zasavje«, puščala nedorečena okoljska vprašanja in sanacijo degradiranih rudniških površin ter se »nekompetentno lotevala posledic epidemije«. Siter vladi očita pomanjkanje »resnih rešitev« za Zasavje.

A v zasavski politiki in gospodarstvu niso vsi tega mnenja, saj je Zasavje v 2020 prejelo skoraj 37 milijonov evrov dohodnine ali 2,8 milijona več kot leto prej. Trboveljska županja Jasna Gabrič je aktualno vlado celo pohvalila, češ da je to »prva vlada po kar nekaj vladah, ki ne duši občin« in da so »denar do sedaj delili vsi, le da ni prišel do občin«.

Komentarji: