Proti komu stavka, če ni več vlade?

V Sindikatu policistov Slovenije so nezadovoljni zaradi po njihovem mnenju neuresničenih zavez in kadrovske podhranjenosti.
Fotografija: Člani Sindikata policistov Slovenije so med opozorilno stavko temeljito pregledovali tovornjake na Gruškovju in Obrežju, drugod pa je prebivalci niso občutili. Foto: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Člani Sindikata policistov Slovenije so med opozorilno stavko temeljito pregledovali tovornjake na Gruškovju in Obrežju, drugod pa je prebivalci niso občutili. Foto: Jure Eržen/Delo

Ljubljana – Čeprav ni polno operativne vlade, ki bi lahko bila sogovornik, so se pri Sindikatu policistov Slovenije (SPS) odločili za opozorilno stavko in jo danes dopoldne tudi izpeljali. »Naše sporočilo je, da smo za zdaj prisotni, zaradi neodgovorne politike do policije pa nas mogoče v kratkem ne bo več,« je utemeljil Kristjan Mlekuš, predsednik SPS. Njihovim kolegom v Policijskem sindikatu Slovenije (PSS) pa se stavka v tem trenutku ne zdi smiselna.

Glavni razlog za stavko je, po Mlekuševih besedah, da stavkovne zaveze iz sporazuma, ki so ga sklenili z vlado decembra 2018, »niso realizirane«. Med drugim jih moti, da še ni primerjalne analize vrednotenj delovnih mest za zaposlene v javni upravi s posebnimi pooblastili – ministrstvo za javno upravo je bilo pri iskanju neodvisnega zunanjega izvajalca namreč uspešno šele pri drugem razpisu. Rok za oddajo dokumentacije, na podlagi katere naj bi bila znana razmerja med obremenitvami in zahtevnostjo dela med uniformiranimi poklici, je 28. februar 2020. Policisti si obetajo, da bodo rezultati analize pokazali, da njihova pooblastila in zadolžitve niso primerljiva z drugimi uniformiranci, kar naj bi bila podlaga za zvišanje plač in za spremenjena razmerja med njimi in vojaki, cariniki, pravosodnimi policisti.

Dokler ni končana analiza, pa velja, kar so se vlada in policisti decembra 2018 dogovorili, da bo vlada zagotavljala 15 milijonov evrov na leto oziroma 1,25 milijona na mesec za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v projektu Varovanje schengenske meje EU in obvladovanje problematike ilegalnih migracij. Do tega dodatka naj bi bili upravičeni vsi, ki so posredno ali neposredno bolj obremenjeni zaradi te problematike, skupaj pa je to več kot 90 odstotkov vseh zaposlenih na policiji.

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo


A se je zapletlo – pa ne zato, ker bi imeli drugi sindikati javnega sektorja kakšno pripombo, ampak zato, ker podpisniki sporazuma različno razumejo, kaj pomeni 15 milijonov evrov. Za vlado je to celoten strošek, torej bruto bruto znesek, policisti pa menijo, da gre za bruto znesek in da bi morali prispevke delodajalca plačati posebej, torej bi moralo iz državne blagajne priti še tri milijone več. Zaradi tega je SPS vložil tožbo na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, ki pa še ni odločilo.

Tretja, po mnenju SPS neizpolnjena zaveza, pa je vzpostavitev kariernega sistema. Z ministrstva za notranje zadeve odgovarjajo, da je to kompleksna problematika, ki jo je treba reševati celovito, pogajanja še vedno potekajo, se jih pa predstavniki SPS po trditvah ministrstva zadnje mesece ne udeležujejo prav pogosto. Mlekuš trdi, da to ni res. Pogled drugega sindikata, PSS, ki dane ni ne oviral ne podpiral kolegov, pa je drugačen – po njihovem mnenju so stavkovne zahteve »v reševanju in ustrezno pravno zavarovane«, vlada pa zdaj niti nima več pooblastil za sklepanje novih zavezujočih dogovorov.


Ministrstvo: Za stavko zdaj ni razlogov


Z ministrstva, kjer menijo, da je stavka skrajni ukrep, za katerega zdaj ni razlogov, so sporočili še, da so SPS povabili na sestanek pred stavko, da razrešijo spor, a je SPS zavrnil vabilo. Na opozorila SPS o kadrovski podhranjenosti, ki da je dosegla kritično točko, pa na ministrstvu odgovarjajo, da so konec leta zabeležili večji priliv kot odliv zaposlenih in da se trudijo za zagotavljanje novih kadrov. Poleg tega poudarjajo, da plače v policiji rastejo – od decembra 2018 do decembra 2019 se je povprečna bruto plača policistov povišala z 2161 na 2495 evrov bruto oziroma dobrih 15 odstotkov.

Na predlog SPS o interventnem zakonu za urejanje razmer v policiji (s stanovanjsko politiko, večjim povračilom stroškov za delo in za prehrano, posebnimi socialnimi transferji za policiste, denarno nagrado ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi), pa odgovarjajo, da je treba zadeve temeljito proučiti in pripraviti celovite sistemske rešitve.

Preberite še:

Komentarji: