Prva sodba v zadevi Verbund prihodnje leto
Avstrijski energetski gigant zavlačuje sodne postopke na slovenskih sodiščih, a tožniki vztrajajo in zahtevajo odškodnino.
Odpri galerijo
Pred osmimi leti je Drava v tem času poplavljala od Dravograda do meje s Hrvaško. Lokalne skupnosti, posamezniki in podjetja za visoko vodo krivijo Verbund, zato od njega na sodiščih terjajo odškodnino.
Foto Tadej Regent
Dravograd – Na današnji dan pred osmimi leti je Verbund, upravljavec avstrijskih hidroelektrarn na Dravi, v že tako polno strugo reke zaradi močnega deževja izpustil še dodatnih dva tisoč kubičnih metrov vode v sekundi in povzročil poplave v porečju Drave od Dravograda do meje s Hrvaško. Tako trdijo številni oškodovanci, ki Verbund za povzročeno škodo že pet let tožijo na treh slovenskih sodiščih.
»Oškodovanci so že več let priča zavlačevanju pravd ter poskusom izčrpavanja časa in energije njihovih odvetnikov. Verbund izkorišča prav vsako možnost, ki mu jo ponujajo pravdni predpisi v Sloveniji in se pri tem ne ozira na stroške, ki jih povzroča sebi in oškodovancem. Verbund s tem drzno preizkuša meje, ki jih je predvidela pravna država za uporabo postopkovnih pravic,« je ogorčen celovški odvetnik Franz Serajnik, ki z ekipo slovenskih odvetnikov zastopa največ tožnikov.
Serajnik sporoča, da odvetniki oškodovancev ne bodo popustili. Od slovenskih sodišč pričakujejo, da bodo pospešeno in odločneje poskrbele za reševanje zadev. Celovški odvetnik je prepričan, da bi slovenskim tožnikom morala pomagati tudi država, in sicer tako, da bi materialno in kadrovsko podprla sodnike in sodnice, da bodo kos reševanju zadev, ki po Serajnikovih besedah zahtevajo »veliko znanja, organizacijskih sposobnosti in delovne zmogljivosti sodstva v Republiki Sloveniji«.
Na slovenskih sodiščih, ki se ukvarjajo s tožbami proti Verbundu (Maribor, Ptuj, Slovenj Gradec), so tožbe na različnih stopnjah. V Slovenj Gradcu še v nobeni zadevi ni bila razpisana glavna obravnava, na Ptuju pa se zatika pri izvedenskem mnenju. Najdlje so s tožbami na Okrožnem sodišču v Mariboru. »Nekatere pravde so že tako napredovale, da se bo sodišče končno lahko ukvarjalo že z višino odškodninskih zahtevkov, in sicer povsod tam, kjer so sodni izvedenci ugotovili stanje, ki potrjuje navedbe oškodovancev glede odgovornosti Verbunda. To pa žal ne velja za vse pravde, ampak samo za nekatere. Druge komaj napredujejo, kar je za oškodovance nerazumljivo,« je povedal Serajnik. Celovški odvetnik kljub temu napoveduje, da bodo tožniki prvo sodbo njim v prid dočakali v prvi polovici prihodnjega leta, kar bo po njegovem mnenju pospešilo vse druge sodne postopke.
V Verbundu krivdo za poplave zavračajo in jo pripisujejo upravljavcu elektrarn na slovenskem delu Drave. Naj spomnimo, da je poplavni val škodo povzročil tudi v Avstriji, največjo v obmejnem Labotu (Lavamündu). Tamkajšnja občina je tožbo proti Verbundu umaknila spomladi leta 2018 in se z družbo poravnala. V Labotu so zanikali, da bi za umik tožbe dobili denar, za Verbundovo sofinanciranje protipoplavne zaščite v vrednosti malo manj kot dva milijona evrov pa naj bi bili dogovorjeni že prej.
Verbund se je poskušal poravnati tudi z drugimi tožniki. Serajnik trdi, da nikoli ni šlo za resna pogajanja, ampak le za zavlačevanje. V Vuzenici, kjer se je občina odločila za skupno tožbo s fizičnimi osebami na sodišču v Celovcu (zastopa jih celovška odvetniška hiša Grilc Vouk) so od Verbunda sicer dobili ponudbo, a so jo zavrnili, saj so jim bili pripravljeni plačati le tri odstotke škode.
»Oškodovanci so že več let priča zavlačevanju pravd ter poskusom izčrpavanja časa in energije njihovih odvetnikov. Verbund izkorišča prav vsako možnost, ki mu jo ponujajo pravdni predpisi v Sloveniji in se pri tem ne ozira na stroške, ki jih povzroča sebi in oškodovancem. Verbund s tem drzno preizkuša meje, ki jih je predvidela pravna država za uporabo postopkovnih pravic,« je ogorčen celovški odvetnik Franz Serajnik, ki z ekipo slovenskih odvetnikov zastopa največ tožnikov.
Serajnik sporoča, da odvetniki oškodovancev ne bodo popustili. Od slovenskih sodišč pričakujejo, da bodo pospešeno in odločneje poskrbele za reševanje zadev. Celovški odvetnik je prepričan, da bi slovenskim tožnikom morala pomagati tudi država, in sicer tako, da bi materialno in kadrovsko podprla sodnike in sodnice, da bodo kos reševanju zadev, ki po Serajnikovih besedah zahtevajo »veliko znanja, organizacijskih sposobnosti in delovne zmogljivosti sodstva v Republiki Sloveniji«.
Najdlje so s tožbami v Mariboru
Na slovenskih sodiščih, ki se ukvarjajo s tožbami proti Verbundu (Maribor, Ptuj, Slovenj Gradec), so tožbe na različnih stopnjah. V Slovenj Gradcu še v nobeni zadevi ni bila razpisana glavna obravnava, na Ptuju pa se zatika pri izvedenskem mnenju. Najdlje so s tožbami na Okrožnem sodišču v Mariboru. »Nekatere pravde so že tako napredovale, da se bo sodišče končno lahko ukvarjalo že z višino odškodninskih zahtevkov, in sicer povsod tam, kjer so sodni izvedenci ugotovili stanje, ki potrjuje navedbe oškodovancev glede odgovornosti Verbunda. To pa žal ne velja za vse pravde, ampak samo za nekatere. Druge komaj napredujejo, kar je za oškodovance nerazumljivo,« je povedal Serajnik. Celovški odvetnik kljub temu napoveduje, da bodo tožniki prvo sodbo njim v prid dočakali v prvi polovici prihodnjega leta, kar bo po njegovem mnenju pospešilo vse druge sodne postopke.
Labot iztržil skoraj dva milijona evrov
V Verbundu krivdo za poplave zavračajo in jo pripisujejo upravljavcu elektrarn na slovenskem delu Drave. Naj spomnimo, da je poplavni val škodo povzročil tudi v Avstriji, največjo v obmejnem Labotu (Lavamündu). Tamkajšnja občina je tožbo proti Verbundu umaknila spomladi leta 2018 in se z družbo poravnala. V Labotu so zanikali, da bi za umik tožbe dobili denar, za Verbundovo sofinanciranje protipoplavne zaščite v vrednosti malo manj kot dva milijona evrov pa naj bi bili dogovorjeni že prej.
Verbund se je poskušal poravnati tudi z drugimi tožniki. Serajnik trdi, da nikoli ni šlo za resna pogajanja, ampak le za zavlačevanje. V Vuzenici, kjer se je občina odločila za skupno tožbo s fizičnimi osebami na sodišču v Celovcu (zastopa jih celovška odvetniška hiša Grilc Vouk) so od Verbunda sicer dobili ponudbo, a so jo zavrnili, saj so jim bili pripravljeni plačati le tri odstotke škode.
