Gneča ob koncu prvomajskih praznikov, ki jo je nekoliko razbilo slabo vreme, kaže, da se glavne ceste v Sloveniji hitro približujejo mejni zmogljivosti. Se bo Slovenija začela dušiti v prometnih zamaških ali bo država pospešila modernizacijo ključnih prometnic?
Ministrstvo za infrastrukturo je konec marca predstavilo pobudo za državno prostorsko načrtovanje ljubljanskega obroča in vpadnic v glavno mesto, ki so prometno najbolj obremenjene ceste v Sloveniji. Toda postopek umeščanja v prostor traja povprečno osem let. Prej bo, kot kaže, razširjena zahodna ljubljanska obvoznica, ki jo že projektirajo in naj bi jo začeli graditi v dveh letih.
Toda ob pogledu na vsakodnevne zamaške se postavlja objektivno vprašanje, ali ne bi bilo treba ustrezne rešitve izvajati hitreje. Obremenjenost avtocestnih odsekov se je v desetih letih povprečno povečala za skoraj četrtino. Promet se hitro povečuje predvsem od konca krize. Poleg večje gospodarske aktivnosti v Sloveniji in s tem povezanih povečanih dnevnih migracij ter seveda tudi tovornega prometa je treba opozoriti na hitro povečevanje tranzitnega tovornega prometa.
To zadnje pomeni, da Slovenija ne more prometnih zamaškov reševati zgolj s pozivanjem k drugim vrstam prevoza (večja dostopnost teh je nujna), a je nujna tudi širitev avtocest na več pasov, ugotavlja študija Darsa.
Pozitivna stran povečanega prometa je, za zdaj vsaj ta, da se kljub večjemu prometu nekoliko zmanjšuje poraba pogonskih goriv. Vozni park se sicer še vedno stara.
