Rimsko presenečenje na območju trase tretje osi

Na mestu, kjer se križata rimska in bodoča nova državna cesta, arehologi odkrili obcestni miljni kamen z vklesanim napisom.
Fotografija: Kamen tehta 437 kilogramov in ni ohranjen v celoti. FOTO: Vanja Ferk
Odpri galerijo
Kamen tehta 437 kilogramov in ni ohranjen v celoti. FOTO: Vanja Ferk

V arheološkem testnem jarku na trasi tretje razvojne osi med Šmartnim pri Slovenj Gradcu in Podgorjem so arheologi naleteli na izjemno odkritje: našli so obcestni miljni kamen z vklesanim besedilom. Najdba je že na ogled v Koroškem pokrajinskem muzeju, na območju najdišča pa se nadaljujejo arheološka izkopavanja, ki naj bi najdbo dodatno pojasnila.

»Gre za veliko najdbo. Zagotovo najpomembnejšo v letošnjem letu, saj miljnike najdejo izredno redko. Nazadnje so ga našli pred približno petnajstimi leti na Dolenjskem. Na območju Celeie pa že celo stoletje ne. Tako da je to res posebna najdba, ki nam bo pomagala natančno določiti rimsko cesto, ki je povezovala Celeio in Virunum, glavno mesto province Norik,« pravi Julijana Visočnik iz Nadškofijskega arhiva v Ljubljani.

Mihela Kajzer, mariborska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenija: »Miljski kamen smo našli v arheološkem testnem izkopu, v katerem smo poskušali ugotoviti, kje točno je državna rimska cesta med Celjem in Virunomom potekala. V testnem izkopu nismo našli ostankov ene ceste, ampak dveh. Ker je bil izkop omejen, ne vemo, ali gre za dve cesti ali morda za križišče, zato bomo pred gradnjo izkop malce razširili, da bomo na ta vprašanja odgovorili«.

Šteli so milje od regionalnih središč

Na območju Celeie, kamor je spadala tudi Koroška, so doslej odkrili 30 miljnikov, večinoma iz 2. in 3. stoletja po Kristusu. »Napis na miljniku vsebuje ime vladarja, ki je dal cesto zgraditi oziroma popraviti, in število milj (1 rimska milja = 1481,5 m) od mesta, kjer se je cesta začela, dodana je še vladarjeva celotna titulatura. Cesarjevemu imenu včasih sledi navedba o gradnji oziroma popravilu ceste ali mostu in o postavitvi miljnika. Zvesti cesarski namestniki po provincah so dali občasno postaviti miljnike ne glede na opravljena cestna dela; njihovo funkcijo lahko takrat iščemo predvsem v propagandnih namenih. Rimski miljni kamni so spremljali viae publicae skozi province in šteli milje od regionalnih središč, ki so bila odgovorna za svoje cestne odseke,« pojasnjuje Julijana Visočnik.

Miljni kamen so arheologi našli v testnem jarku med Šmartnim pri Slovenj Gradcu in Podgorjem. FOTO: Saša Djura Jelenko
Miljni kamen so arheologi našli v testnem jarku med Šmartnim pri Slovenj Gradcu in Podgorjem. FOTO: Saša Djura Jelenko

Na miljnem kamnu, ki so ga arheologi marca letos odkrili na Koroškem, manjka nekaj ključnih delov besedila, a ga je mogoče po besedah Visočnikove kljub temu rekonstruirati in ga natančno datirati. Iz ohranjenega zapisa lahko tako razberemo, da gre za cesarja Aleksandra Severa, ki je vladal med letoma 222 in 235.

Kamen, težek 437 kilogramov, so previdno dvignili iz testnega jarka, nato pa ga počasi in s spremstvom previdno prepeljali v Koroški pokrajinski muzej. »Kamen je iz marmorja, ki je zelo krhek. Strah nas je bilo, da nam bi se med prevozom dodatno poškodoval, saj ima nekaj razpok,« je povedala arheologinja Saša Djura Jelenko iz Koroškega pokrajinskega muzeja in dodala, da je ob novici o najdbi vsem zaigralo srce.

Napis na miljnem kamnu vsebuje ime vladarja, ki je dal cesto zgraditi ali popraviti, in število milj od mesta, kjer se je cesta začela, dodana je še vladarjeva celotna titulatura. FOTO: Jernej Umek
Napis na miljnem kamnu vsebuje ime vladarja, ki je dal cesto zgraditi ali popraviti, in število milj od mesta, kjer se je cesta začela, dodana je še vladarjeva celotna titulatura. FOTO: Jernej Umek

»Zelo sem vesela, da je muzej pridobil to najdbo. Želimo si, da bi privabila čim več šolskih skupin, da bomo lahko zgodbo našega kamna in rimske ceste pripovedovali naprej,« je povedala Saša Djura Jelenko in dodala, da lahko veliki infrastrukturni posegi v okolje prinesejo tudi veliko novega, ko gre za poznavanje daljne preteklosti.

Pričakujejo še več najdb

»Rimska cesta državnega pomena, tako imenovana via publica, je prečila Mislinjsko in Mežiško dolino in povezovala dve južnonorikški mesti Celeia in Virunum. Cesta se je v Dovžah zagotovila dvignila na Mislinjsko Dobravo. Pri Podgorju se je morala ta cesta nekje spustiti v Stari trg, kjer je bilo poštno postajališče. Popotniki so si lahko tu odpočili, nahranili konje in opravili nekatere upravne zadeve, potem pa so nadaljevali svojo pot ali proti Dravski dolini, kjer tudi imamo nekaj rimskih najdb, čeprav tja glavna cesta ni šla. Ta se je usmerila v Mežiško dolino. Če sledimo najdbam rimskih kamnov, vemo, da je šla čez območje nekdanje železarne Ravne in potem proti Zagradu, kjer je bilo večje grobišče s pripadajočo naselbino, ki še ni odkrita, iz zgodnjega tretjega stoletja,« je razložila Saša Djura Jelenko.

Najdba je že na ogled v Koroškem pokrajinskem muzeju. FOTO: Mestna občina Slovenj Gradec
Najdba je že na ogled v Koroškem pokrajinskem muzeju. FOTO: Mestna občina Slovenj Gradec

Arheologi na območju trase tretje osi pričakujejo še več rimskih najdb, ne bi jih presenetila tudi kakšna villa rustika. »Lahko pa naletimo tudi na kaj starejšega. Kakšno prazgodovino. Bomo videli,« napoveduje Saša Djura Jelenko.

Arheološko raziskavo je zagotovil Dars, opravilo pa jo je podjetje PJP pod strokovnim nadzorom mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Preberite še:

Komentarji: