Z Anžetom Logarjem dobivamo močno figuro na desni sredini
»Mislim, da ne. Razmerje nekaj več leve sredine proti nekaj manj desne sredine je bilo vzpostavljeno že v prvem krogu predsedniških volitev. V prvem krogu smo bili soočeni s ponesrečeno strategijo leve sredine, ki bi se lahko končala tudi neuspešno,« na vprašanje, ali je bil jeziček na tehtnici v drugem krogu predsedniških volitev, ki se je prevesil v prid Nataši Pirc Musar, podpora največje vladne stranke Gibanje Svoboda in stranke SD, odgovarja sociolog in politični analitik dr. Samo Uhan. Razmeroma agresivna kampanja proti njej zaradi davčnih oaz ji ni škodovala, saj je precej odločno, vztrajno, mirno in dosledno pojasnjevala svoj pogled na posle svojega soproga.
Nataša Pirc Musar je bila po njegovem na volitvah nagrajena za samostojnost in neodvisnost: »Kar jo postavlja v zanimiv položaj nasproti vladi Roberta Goloba, ko vsaj na simbolni ravni nima nobenih dolgov do nje. Pravzaprav bo od vlade neodvisna v vseh pogledih, finančnem in političnem, sihronizirana pa bo z vladnimi vrednotami.«
Sogovornik je prepričan, da bo znala Nataša Pirc Musar predsedniško funkcijo artikulirati v okviru pristojnosti, ki jih ima predsednik republike. Pa še: »Interpretacija pristojnosti bo gotovo bolj ambiciozna, kot je bila pri Borutu Pahorju.«
Nova akterka na položaju predsednika republike prinaša tudi novo dinamiko v odnos do predsednika vlade Roberta Goloba. »Tako predsednik vlade kot nova predsednica republike sta močna karakterja, tudi precej impulzivna. Nisem povsem prepričan, da ne bo prišlo do poskusa prevzemanja kompetenc enega in drugega. Imeli bomo kohabitacijo močnih figur, kjer bomo tudi na ravni retorike slišali jasna stališča. V vrednotnem pogledu pa sta to sorodni sili,« ocenjuje Uhan.
Logar vnaša novo dinamiko na desni pol
Anžetu Logarju Uhan priznava, da je bil močan in dober kandidat. »Zdi pa se, da je preobrazbo iz zvestega in lojalnega izvrševalca politike SDS začel prepozno in ne povsem iskreno z vidika volivcev. Na koncu mu je zmanjkalo idej, kako nič ne povedati. V resnici je bil brez vsebine. Slišali smo, da je bil za povezovanje, ne pa kako.« Priložnosti, da bi se Logar osvobodil sence Janeza Janše, je bilo doslej že zelo veliko, tudi v mandatu prejšnje vlade, kjer je bil zunanji minister: »Neodvisnosti in samostojnosti takrat ni pokazal, volivci pa ga zato niso sprejeli na način, kot si je sam zamislil.«
Z Logarjem dobivamo močno figuro na desni sredini, ki je doslej nismo imeli, to pa bo vneslo precej dinamike na desnosredinski pol, ocenjuje Uhan. Do zdaj se je napetost med SDS in Novo Slovenijo vzdrževala zaradi predsednikov obeh strank, zdaj pa je Logar figura, ki ima po njegovem potencial, da nagovarja desno sredino v celoti in enotno. Pri tem pa je vprašanje, ali lahko Logarju uspe obdržati celotno bazo SDS, če se res osamosvoji od Janše. »Ne smemo pa podcenjevati reakcije predsednika SDS, ker je lahko to zahtevna naloga za Logarja,« glede politične prihodnosti kandidata desnice, ki je na vseh predsedniških volitvah doslej dosegel najboljši relativni rezultat.
Supervolilno leto se zaključuje z lokalnimi volitvami, zadnjo nedeljo v novembru pa še z referendumskim trojčkom, kjer je najpomembnejši referendum o zakonu o RTV Slovenija. »Duh civilne družbe je še vedno prisoten in se lahko aktivira. Ne verjamem, da bo nova predsednica, ki pri referendumih podpira vladno stran, v smislu mobilizacije proaktivna. Je pa Nataša Pirc Musar jasno povedala, kako pomembna tema je svoboda medijev, kar lahko ima sinergične učinke za rezultat na referendumih,« na vprašanje, kar rezultat na predsedniških volitvah pomeni iz treh novembrskih referendumov.
