Šarec upa, da bo Slovenija izgubila manj

Predsednik vlade je na pogovorih v Bruslju opozoril, da Slovenija ne more privoliti v drastično znižanje kohezijskega denarja.
Fotografija: Tako premier Marjan Šarec kot predsednik evropskega sveta Charles Michel prihajata iz liberalne politične družine (Alde).  FOTO: Virginia Mayo/AFP
Odpri galerijo
Tako premier Marjan Šarec kot predsednik evropskega sveta Charles Michel prihajata iz liberalne politične družine (Alde).  FOTO: Virginia Mayo/AFP

Bruselj – »Ne strinjamo se s tolikšnim zmanjšanjem, kot je predvideno. Za nas je kohezija izjemnega pomena,« je po pogovorih  s predsednikom evropskega sveta Charlesom Michelom povedal premier Marjan Šarec.

Predlog nekdanjega finskega predsedstva Svetu EU predvideva drastična znižanja pri koheziji. Kot je decembra na vrhu EU pojasnjeval Šarec, bi Slovenija skladno z njim izgubila 28 odstotkov kohezijskega denarja. Finski predlog je podlaga, na kateri bo Michel po pogovorih z voditelji držav članic pripravil svoj predlog kompromisa, predvidoma proti koncu prihodnjega tedna.

Po besedah Šarca je Michel razumel, kakšen je slovenski položaj in da »finski predlog z nas ni ustrezen«. Glede izkupička Slovenija ne more popuščati in hoče izgubiti manj kot v finskem predlogu. »To je naša osnovna naloga. To je Charles Michel dobro razumel,« je prepričan Šarec.


Tepe nas tudi statistika


Slovenija se sicer zaveda, da bo imela nekaj manj, ker je se razvitost zvišala. »Tepe nas tudi nova statistika, ker pogajanja niso bila končana pravočasno,« je poudaril Šarec. Upoštevala naj bi se namreč obdobje 2015–2017, v katerem je Slovenija bolj razvita, kot v prej upoštevanem obdobju 2014–2016.

O povsem konkretnih stališčih še ni hotel govoriti, da ne bi odkrivati pogajalskih izhodišča. Slovenija da je bila pri vseh vprašanj vedno konstruktivna in »pričakujemo, da imamo kdaj kaj od tega«. 

O prihodnjem proračunu se bo odločalo na evropskem svetu, s soglasjem vseh držav članic. Izredni vrh EU je sklican že za 20. februar, a po neuradnih ocenah so stališča še predaleč vsaksebi. Najbolj razvite, tako imenovane neto plačnice, so varčno usmerjene in želijo, da je meja obsega proračuna odstotek bruto nacionalnega dohodka.


Zahodna regija ni samo Ljubljana


Finski predlog je sicer predvidel 1,07 in predlog evropske komisije 1,11 odstotka.  Po njem bi Slovenija v sedmih letih dobila za kohezijo 3,07 milijarde evrov ali devet odstotkov manj kot v veljavnem proračunskem obdobju.

»Neto plačnice se morajo zavedati, da zmanjšanje proračuna, ki ga predlagajo, ne more vplivati na razvoj, če smo si zadali za cilj reševanje podnebnih sprememb in sodobne naloge, kot je digitalizacija,« je povedal Šarec. Po njegovih besedah »ne moremo narediti več z manj.«

»Neto plačnice nas bodo morale razumeti. Ni pošteno, da nekdo, ki je večji, zaradi statistike dobi več,« je opozoril Šarec.

Povedal je, da je razvitost težava tudi za nadpovprečno zahodno regijo, ker je glavno mesto vključeno vanjo. »Imamo druge dele regije, ki niso na takšni stopnji razvitosti. »Statistika je eno, dejansko stanje na terenu pa nekaj drugega. Če se zanašamo samo na statistiko … Saj veste kaj je statistika: Statistika se lahko bere tudi tako ali drugače,« je ocenil Šarec.
 

O notranji politiki: »Koristen prepih«  


Šarec je komentiral tudi notranjepolitično dogajanje v Sloveniji. Vladnega soglasja SDH k načrtu upravljanja naložb, tudi turističnih, ni hotel videti kot darilo pristojnemu ministru in vodji SMC Zdravku Počivalšku, naj ne gre v koalicijo v SDS. Odločitev da je bila že pripravljena za sprejetje.  

»On si s pogajanji na drugi strani zapravlja zaupanje na naši strani,« je ocenil Šarec. S Počivalškom da se sicer ne pogajajo, »saj se težko pogajaš, ko nekdo stoji za drugo mizo«. Dogajanje po njegovem odstopu vidi kot pričakovano.

»Pričakoval sem, da bo dogajanje pestro. Ker je bilo presenečenje, so se vsi odzvali nekoliko hektično,« je pojasnjeval. Po njegovih besedah so prišle na plano tudi ideje, za katero so prej le slutili, da obstajajo. »To odprtje oken in ustvarjanje prepiha, je bilo zelo koristno, saj je prišlo na plano, kaj vse se je dogovarjalo in pogovarjalo. Danes se še toliko bolj prepričan o pravilnost svoje odločitve,« je povedal.

Ko edino pot vidi predčasne volitve, saj se v zadnjih dneh vedno pojavi nekaj novega in nove kombinacije. »To vidi samo kot ohranjanje stolov, ohranjanje mandatov, strah pred izgubo službe. Zato so predčasne volitve edina rešitev da dobimo drugo, čisto situacijo,« je povedal.


O arbitraži: »Sem zmeren realist.«


O pobudi evropskega komisarja Janeza Lenarčiča, da bi Hrvaška in Slovenija skupaj šli na Sodišče EU glede veljavnosti arbitražne razsodbe, je povedal: »To je njegova ocena. Takšne ocene morajo biti seveda usklajene tudi s sosedi«. V njegovih očeh komisar Lenarčič tega ni povedal »kar tako«.

Napovedal, je, da bomo v bodoče bo še verjetno precej slišali glede arbitraže. »Če bomo oboji imeli v istem letu volitve, bomo imeli po volitvah več časa za umirjene razmisleke,« je povedal.  Doslej so bile namreč volitve v eni ali drugi države, zato rešitev ni bilo. »Sem zmeren realist,« je pojasnil,

Vsekakor je bila meja s Hrvaško po Šarčevih besedah urejena z arbitražo, z Zagrebom naj bi se pogovarjali le o njeni izvršitvi.
 

Komentarji: