Še vedno prepogosto rešujejo facebook planince
Zadnji sončni konec tedna je v gore zvabil množico planincev, a žal so morali večkrat posredovati tudi gorski reševalci. Z Uprave RS za zaščito in reševanje so včeraj poročali o padcu plezalca na slapu Palenk v Logarski dolini. Pri sestopu z Debele peči si je planinka poškodovala ramo in roko. Planinec pa se je poškodoval na grebenu Košute.
Ob tem so člani Gorske reševalne zveze Slovenija intervenirali še v Kovinarski koči v Krmi, kjer je gost potreboval zdravniško pomoč. Drug planinec si je koleno poškodoval pri Kranjski koči na Ledinah. Na poti proti Sedmerim jezerom pa sta planincem v prepad padla psa. Eden je poginil, drugi pa se je poškodoval.
Pred vrhuncem poletne sezone na Planinski zvezi Slovenije opozarjajo na previdnost, dobro predpripravo na turo in preudarno izbiro cilja. Letos je do 3. julija v gorah umrlo že 19 ljudi, lani v celotnem letu 22.
Epidemija koronavirusa in z njo povezani ukrepi so v gore zvabili veliko število ljudi, ki prej niso bili tako športno aktivni. Posledično je tudi število intervencij Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) naraslo, lani so posredovali 626-krat. Zaradi zaprtih meja med epidemijo je bil sicer delež tujih obiskovalcev gora manjši, a se zdaj vračajo.
Vzroki za veliko število nesreč so predvsem slaba predpriprava na turo, nezadostna psihofizična pripravljenost oziroma napačna izbira cilja, manj je neustrezne opreme, je pa mnogi ne znajo uporabljati. Smrtna nesreča na Gradiški Turi pred časom se je zgodila zaradi napačne uporabe plezalnega pasu.
Šepajo torej osnove, je opozoril predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Jože Rovan in neizkušenim pohodnikom za začetek priporočil vodene ture – bodisi najem izkušenega in licenciranega gorskega vodnika ali pa pohod s planinskim društvom: »Vsak izlet je neke vrste usposabljanje. Ljudje vidijo, kako morajo hoditi, vodniki jim svetujejo, tako se potem človek priuči hoje v gore.«
Strokovni sodelavec PZS in dolgoletni gorski reševalec Matjaž Šerkezi je pojasnil, da pohodniki vse prevečkrat informacije iščejo na družbenih omrežjih, in ne na strokovnih portalih. »Na facebooku in instagramu vidijo le končni cilj, ne pa poti do tja. Zelo pogosto uporabljajo napačne, nestrokovne aplikacije. Še zmeraj je pri marsikom problematična obutev, veliko jih v hribe ne vzame niti nahrbtnika oziroma dodatnih oblačil.«
Opisal je prigodo izpred nekaj dni, ko je na Veliki planini srečal dekle v pajkicah in športnem nedrčku, bila je brez nahrbtnika, slabih pet kilometrov stran pa se je že napovedovala nevihta. V hribih je vreme nepredvidljivo, kar mnogi ignorirajo in se od doma odpravijo v poznih dopoldanskih ali celo popoldanskih urah. Druga skupina planincev, ki jih v zadnjih letih pogosto rešujejo, so tisti, ki poskušajo v kratkem času nadoknaditi vse, kar so po njihovem mnenju prej zamujali. Izbirajo si lastni kondiciji neprimerne cilje.
Matjaž Šerkezi pri tem svetuje, naj pohodniki ne nasedajo čisto vsakemu spletnemu vplivnežu, ki se na vrhu hriba fotografira ob prelepem sončnem zahodu. Pred odhodom na turo naj se najprej pozanimajo o zahtevnosti in stanju poti, višinskih metrih, vremenski napovedi, predvsem pa naj s seboj vzamejo oblačila, dovolj hrane in vode, pa tudi (pametni) telefon s polno baterijo, da bodo v primeru težav lahko poklicali pomoč.
Novosti sta zemljevid in aplikacija
Na Planinski zvezi Slovenije so za lažje načrtovanje poti izdali planinski zemljevid in spletno aplikacijo MaPZS. Dostop do podatkov o planinskih poteh v digitalni obliki je enostaven. Deluje sicer s povezavo na splet, si pa lahko obiskovalci gora podatke o posamezni poti ali širše območje zemljevida predhodno prenesejo na telefon, zato kasneje spletne povezave ne potrebujejo več.
Ob izbiri želene planinske ture aplikacija ponudi dolžino poti, skupno višino vzponov in spustov, lokacijo izhodišča in cilja, čas, potreben za izvedbo ture, informacije o planinskih kočah in morebitnih zaprtih odsekih poti ter višinski profil celotne ture.
Ažuren planinski zemljevid pa natančno in pregledno prikaže teren, in sicer na podlagi zadnjega stanja v katastru planinskih poti Planinske zveze Slovenije. Ta se stalno preverja in posodablja s podatki, ki jih posredujejo njeni markacisti. Pri tem zemljevid ponuja tudi uporabne podatke o smeri turnih smuk, o naravnih in kulturnih znamenitostih, naravnih plezališčih, parkiriščih, gostinskih objektih … Zemljevidom so dodani kratki opisi planinskih koč s kontaktnimi podatki in QR-kodo do podatkov o posamezni planinski koči.
Mnogi se strinjajo, da bi plačljivo reševanje v gorah zmanjšalo število nesreč, a bi po drugi strani marsikdo okleval s klicem na telefonsko številko 112 in s tem tvegal življenje. Zgolj sistemska ureditev te težave na državni ravni bi bila zato sprejemljiva. Nekaj pozivov k ureditvi je v zadnjih letih že bilo, a je ostalo le pri pogovorih.
