Notranji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije za okrepitev patrulj

Poklukar in Piantedosi menita, da je zahodnobalkanska migracijska pot lahko privlačen koridor za morebitno radikalizacijo.
Fotografija: Notranji ministri bodo danes govorili o tem, kako čim bolj zmanjšati vpliv nadzora na državljane Slovenije, Hrvaške in Italije, ki vsakodnevno prečkajo mejo. FOTO: Boštjan Fon
Odpri galerijo
Notranji ministri bodo danes govorili o tem, kako čim bolj zmanjšati vpliv nadzora na državljane Slovenije, Hrvaške in Italije, ki vsakodnevno prečkajo mejo. FOTO: Boštjan Fon

Notranji ministri Slovenije, Italije in Hrvaške Boštjan Poklukar, Matteo Piantedosi in Davor Božinović, so se danes v Trstu zavzeli za krepitev sodelovanja pri nadzoru mej na zahodnobalkanski migracijski poti. Načelno so se dogovorili za okrepitev mešanih patrulj, skupne centre za tujce in redna srečanja ministrov ter šefov policij.                                      

Kot je na novinarski konferenci dejal Piantedosi, so ministri preučili podatke po prvih desetih dneh od ponovne vzpostavitve nadzora na notranjih schengenskih mejah, ki so spodbudni. Zatrdil je, da so v Italiji ukrep izpeljali tako, da ni povzročil velikih težav čezmejnim delavcem.

Poudaril je, da so se za nadzor odločili na podlagi analiz nevarnosti terorizma, ki so jih opravili specialisti, zato bodo veljavnost ukrepa podaljševali, dokler se razmere ne bodo izboljšale, čeprav si vsi ministri želijo čimprejšnje vrnitve v prvotno stanje. Podobno se je izrazil tudi Poklukar, a je poudaril, da evropski predpisi dovoljujejo največ dva meseca podaljševanja.

Italijanski minister je izpostavil tri sklepe sestanka. Prvi je vzpostavitev stalne strukture za organizacijo mešanih policijskih brigad. Poklukar je pojasnil, da se Italija zavzema za brigade, medtem ko Slovenija zagovarja razširitev mešanih patrulj v trilateralnem formatu.

Drugi ukrep je vzpostavitev skupnih centrov za sprejem tujcev. O operativnih podrobnostih obeh ukrepov se bodo dogovarjali šefi policij.

image_alt
V nadzor ne verjamemo in ne počutimo se varni

Tretji sklep je, da bo format tristranskih srečanj ministrov postal stalnica. Pogosteje naj bi se preko videokonferenc pogovarjali šefi policij in si izmenjevali varnostne informacije. Poklukar je izrazil upanje, da se bo zdaj tristranskemu sodelovanju priključila še kakšna država.

Poklukar je poudaril, da bo treba na ravni Evropske unije rešiti problem vizumske politke, in da si vsi trije ministri prizadevajo za to, da tujci ne bodo več vstopali v države Zahodnega Balkana kot turisti, potem pa odšli proti zahodu. Ob tem je podprl vstop Bolgarije in Romunije v schengensko območje in delovanje agencije Frontex v Bosni in Hercegovini.

Božinović je za glavno težavo označil zlorabe azilne politike na ravni Evropske unije. Poudaril je, da so vsi državljani tretjih držav, ki pridejo iz Hrvaške v Slovenijo in nato v Italijo, registrirani. Ne gre osebe, ki bi se izognile preverjanju v evropskih in tudi ameriških bazah podatkov. Po njegovih besedah so tudi pred vstopom na Hrvaško prečkali ozemlje vsaj ene države Evropske unije, zato je pozval tudi te države k sodelovanju.

Božinović je poudaril tudi, da so mobilne policijske patrulje veliko učinkovitejše od statičnega nadzora na glavnih mejnih prehodih. Letos so po njegovih besedah mešane patrulje odkrile več kot 500 organizatorjev nezakonitih prehodov in zabeležile približno 26.000 prehodov meje.

Piantedosi je pripomnil, da se je tudi statični nadzor na mejnih prehodih izkazal za učinkovitega. Čeprav je bila vzpostavitev nadzora jasno objavljena, so vstop v Italijo zavrnili 220 osebam.

Preberite še:

Komentarji: