Slovenija ostaja brez makroekonomskih neravnotežij
Fiskalna naravnanost Slovenije bo leta 2022 ostala spodbujevalna, ocenjuje evropska komisija v svoji oceni osnutkov proračunskih načrtov držav območja z evrom. To vključuje spodbude iz instrumenta za okrevanje in odpornost. Skladno s priporočili, sprejetimi v svetu EU, Slovenija načrtuje ohranjanje naložb, ki bodo financirane na nacionalni ravni.
V evropski komisiji sicer opozarjajo na pomen sestave javnih financ in kakovost proračunskih ukrepov, vključno z naložbami za spodbujanje rasti, zlasti s podporo zeleni in digitalni tranziciji. Na drugi strani navajajo, da »sprejeta davčna reforma utegne obremeniti vzdržno in vključujoče okrevanje«.
Pravila zamrznjena
Med pandemijo so proračunska pravila zamrznjena. Spet naj bi začela veljati leta 2023 in v Uniji že poteka razprava o njihovi reformi. Zagovorniki manj strogih pravil želijo dobiti več manevrskega prostora za zadolževanje za naložbe, predvsem na področju digitalizacije in zelenega prehoda.
Slovenije ni med 12 članicami, ki bodo v okviru mehanizma opozarjanja morale na poglobljeni pregled, v katerem bi bil preverjen obstoj makroekonomskih neravnotežij. V pandemično krizo je vstopila brez njih, čeprav z visokim javnim dolgom z vključenimi omejenimi tveganji; med krizo sta se presežek tekoče bilance in dolg zvišala, pišejo v evropski komisiji.
Javni dolg, ki je lani znašal 79,8 BDP (leto prej 65,6 odstotka), naj bi se letos in prihodnje leto znižal. Opažajo lansko rast brezposelnosti, zlasti pri mladih (z 8,1 leta 2019 na 14,2 odstotka). A podatki za letošnje leto kažejo na znižanje.
Z današnjimi objavami je evropska komisija začela nov cikel usklajevanja gospodarskih politik (evropski semester). »Semester bo državam pomagal pri spoprijemanju tako z novimi kot tudi s podedovanimi tveganji,« je povedal izvršni podpredsednik evropske komisije za gospodarstvo Valdis Dombrovskis.
Na ravni EU ugotavljajo, da je pandemija prekinila popravljanje makroekonomskih neravnotežij iz leta 2019, to pa je tudi vodilo k povečanju tveganj. Med tveganji omenjajo rast zasebnega in javnega dolga; nadaljnjo rast cen stanovanjskih nepremičnin, ki jo v nekaj primerih spremlja znatna rast hipotekarnega dolga; pa rast plač na področjih, kjer je že prej obstajal stroškovni pritisk.
Med ključnimi ugotovitvami jesenske gospodarske napovedi evropske komisije je, da bo domače povpraševanje v EU poganjalo gospodarstvo skozi začasni »veter v prsa«. Nezaposlenost naj bi se vrnila na predpandemično raven in še nadalje padala. Inflacija naj bi se po letošnjem vrhu umirila. Tudi javnofinančni primanjkljaji se krčijo s končanjem izrednih protikriznih ukrepov.
