Slovenska viljamovka, džin in liker pobrali zlate medalje v Londonu

Ko gledamo letošnje rezultate prestižnega tekmovanja žganih pijač London Spirits Competition (LSC), na katerem tekmujejo najboljša žganja z vsega sveta, med najbolj slovitimi proizvajalci viskijev in konjakov zbode v oči ime Mitje Firbasa, nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Firbasova viljamovka, poimenovana Ciril, je na ocenjevanju prejela kar 98 točk od stotih in se tako uvrstila prav na vrh najbolje ocenjenih.

Zlato medaljo sta s 96 točkami prejela še džin ŽivaGin iz črnomaljske destilarne Blackmill Distillery in liker Kristal limoncello iz žganjarne Sink, še več slovenskih džinov pa je prejelo srebro in bron. 

Slovenska viljamovka v svetovnem vrhu

»Svetla in izrazna, vonja po zrelem sadju iz sadovnjaka, okus ponuja plasti koščičastega sadja in citrusov z mehko teksturo, ki pogreje, in zaključkom, ki se ohranja z nežno sladkostjo in začimbami,« je viljamovko s kmetije v Cerkvenjaku na Štajerskem opisala strokovna žirija v Londonu. 

»Zlata medalja je dokaz, da delamo dobro, da smo na pravi poti,« je za Delo pojasnil Firbas, ki viljamovko kuha po tradicionalnem receptu, z dvojno destilacijo v bakrenem kotlu, ki ga še vedno kuri na drva. 

Za liter viljamovke je potrebnih deset kilogramov hrušk. Te na domačiji, ki se po pradedu Cirilu imenuje Pri Cirilovih, pridelujejo sami. Le tako jih namreč lahko pustijo zoreti na drevesu do polne zrelosti, da razvijejo kar najbogatejši okus in aromo. Celoten proces, od pridelave sadja do destilacije, tako poteka na domačiji, kjer so leta 1987 zasadili prvi nasad hrušk.

Leta 2019 je vodenje kmetije prevzel Mitja Firbas in že naslednje leto svojo viljamovko poslal na tekmovanje v London. Do lani je vsako leto osvojila srebro, letošnji pridelek pa je prepričal sodnike, da so viljamovki Ciril namenili neverjetnih 98 točk. Le štiri pijače na velikanskem tekmovanju, kjer sodelujejo žganja in likerji z vsega sveta, so prejele točko več.

Firbas letošnji uspeh pripisuje kombinaciji vizualne prenove znamke, nekoliko bolj kvalitetni letini hrušk in morda manjšim spremembam, ki jih je letos naredil pri staranju žganja. 

Izjemni uspehi slovenskih viljamovk v Londonu so v zadnjih letih sicer postali že tradicija. Na verjetno najprestižnejšem tekmovanju alkoholnih pijač na svetu International Wine & Spirit Competition (IWSC) v Londonu je bila Evrosadova viljamovka Zima lani s 96 točkami najvišje ocenjena viljamovka v tem letu in prejela že drugo zlato medaljo. Pred dvema letoma pa je z 98 točkami slavila viljamovka s krhlji suhe hruške proizvajalca Jele Kitt iz Borovnice. Letošnji rezultati IWSC sicer še niso bili razglašeni. 

Firbas meni, da je slovenska viljamovka tako uspešna predvsem zaradi podnebja, ki ustreza hruški, in zaradi zagnanih pridelovalcev. Najpomembnejše je namreč vrhunsko sadje, treba pa je tudi paziti, da med kuhanjem »ne uide aroma«, je pojasnil. 

Belokranjski džin destiliran v lesenem kotlu

Čeprav je viljamovka eno najbolj cenjenih tradicionalnih žganj na Slovenskem, je presenetljivo v Londonu tekmovalo veliko več proizvajalcev džinov. Izjemen uspeh je z zlato medaljo in 96 točkami letos dosegel ŽivaGin iz črnomaljske destilarne Blackmill Distillery, poimenovan po slovanski boginji Živi in zvarjen v edinstvenem lesenem kotlu, ki so ga razvili sami, je žirijo prepričal z aromo, ki »ponuja močna zelišča in nežnost brinovih jagod« in okusom, ki »pokaže razvijajočo pikantno globino in toplino preden zbledi v suh in pikanten zaključek.«

»Zlata medalja pomeni za nas potrditev, da delamo dobro in da smo na pravi poti, ki bo še polna izzivov in preizkušenj,« je pojasnil Marko Hlebec iz destilerije Blackmill. Destilarna, ki se ponaša z avtomatizirano polnilno linijo, je sicer zgolj enota podjetja Svarog sistemi, ki  izdeluje profesionalno tehnično zahtevno destilacijsko opremo predvsem za destilarne na Škotskem, v Angliji in na Irskem.

Po zgledu ene izmed tradicionalnih destilarn karibskega ruma so se posebej za svoj džin odločili izdelati unikaten destilacijski kotel iz lesa slovenskih akacij. Ker je les prijazen do živil in zelo dober izolator, omogoča več kot 24 urno maceracijo pred destilacijo pri natančno določeni temperaturi, je prednost lesenega kotla opisal Hlebec. 

Njihov cilj je bil »narediti malo drugačen džin v malo drugačnem destilacijskem kotlu, ki bi bil piten sam brez tonika, kot je na primer pitna naša domača vrhunska slovenska viljamovka,« je pojasnil Hlebec, ki opaža, da prodaja gina na svetovni ravni trenutno upada. 

V črnomaljski destilarni imajo sicer ambicijo izdelovati viski iz lokalnih sestavin, ki bi ga nato starali v slovenskih hrastovih sodih. Trenutno pripravljajo fermentacijske posode zanj, ki bodo izdelane iz slovenskega alpskega macesna, vendar bo do vrhunskega belokranjskega viskija potrebnih še veliko investicij, je dejal Hlebec. 

Zmagovite arome brinovih jagod in limone

Zlato je za liker Kristal limoncello s 96 točkami osvojila tudi mikro žganjarna iz Rogaške Slatine Sink's Distillery. »Živahen vonj je poln limonine lupinice in kandirane lupine, okus je sladek in gladek s pridihom limonine skute in nežnih zelišč, na koncu pa je čist z osvežujočo sladkostjo citrusov, ki rahlo vztraja,« je limonin liker opisala žirija. Sink's Distillery je sicer v tekmo poslal tudi džin Kristal gin Meadow, ta je z 91 točkami osvojil srebrno medaljo. 

Kar štiri džine je v London poslala žganjarna Heaven&Hell iz Prekmurja. Njihov džin z damaščansko vrtnico in London dry gin Gold 47 sta za las zgrešila zlato in s 94 oziroma 93 točkami osvojila srebro, bron pa sta z 89 oziroma 87 točkami dosegla njihov London dry gin Kocbek in džin The Winners by Mura.