Prikimali le Urbaniji, napoved boja za ohranitev položajev

Programski svet RTV Slovenija, ki je v večini naklonjen prejšnji Janševi koaliciji, je na izredni seji prikimal le k imenovanju nekdanjega šefa urada za komuniciranje Janševe vlade Uroša Urbanije na mesto direktorja nacionalne televizije. Podprlo ga je 17 programskih svetnikov, ki so mu kimali, da je izkušen »krizni menedžer« in da mu strokovnosti ne gre očitati. Končna odločitev je zdaj v rokah generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha, ki je sporočil, da se bo prihodnji teden po pogovoru z njim odločil, ali ga bo tudi imenoval.

Sam je iskal soglasje tudi za imenovanje dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja TV Slovenija Patrika Grebla, a kljub podpori sveta delavcev ta zadostne podpore ni dobil. Dobil je 13 glasov, torej dva premalo. Programski svetniki so mu podporo odtegovali z besedami, da ga kot izvrstnega dirigenta poskušajo le zaščititi pred revanšizmom nove vlade, ki naj bi po njihovih navedbah sledil po spremembi zakona o RTV Slovenija. Ta bo pred poslanci v ponedeljek, zato je programske svetnike zaposlovalo predvsem to vprašanje, ki so ga postavili tudi kandidatu. Urbanija jim je odgovoril, da zakon o RTV Slovenija potrebuje spremembe, a je po njegovem mnenju veliko vprašanje, ali je primerno tako radikalno in na vrat na nos posegati v javni zavod.

Spremembe zakona o RTV Slovenija, ki jih je vlada Roberta Goloba poslala v parlamentarno proceduro po nujnem postopku, z namenom »depolitizacije« predvidevajo predvsem spremembe upravljanja te največje kulturne institucije, zato naj bi z dnem uveljavitve tega zakona prenehal mandat članom programskega in nadzornega sveta ter tudi mandati direktorjev Radia in TV Slovenija ter generalnega direktorja.

Na vprašanje, ali se torej izplača »za pet dni postati direktor TV Slovenija«, je Urbanija odgovoril, da ne, a se po njegovem mnenju izplača boriti za demokratične vrednote, izplača se boriti za demokracijo – tudi na medijskem področju.

Iz njegovih besed in tudi navedb programskih svetnikov, naklonjenih prejšnji Janševi koaliciji, je razvidno, da po sprejemu vladne novele zakona premišljujejo tako o možnosti naknadnega zakonodajnega referenduma kot odhodu na ustavno sodišče, kjer bi lahko izpodbijali sam postopek nujnega sprejemanja in tudi njihovo predčasno prenehanje mandatov. Tega ustavnosodna praksa sicer ne izključuje, a predlagatelje parlamentarna zakonodajno-pravna služba opozarja, da je to dopustno le ob obstoju v javnem interesu izkazanih prevladujočih razlogov. Ti pa po njihovem mnenju sedaj (še) niso dovolj izčrpno pojasnjeni.

Odgovora, kako namerava tačas sodelovati z novinarji informativnega programa TV Slovenija, ki jih je kot šefa urada za komuniciranje Janševe vlade kritiziral, Urbanija ni podal. Navajal pa je, da njegove »analize« novinarjev informativnega programa v času njegovega vodenja vladnega urada za komuniciranja niso bile žaljenje. Zatrdil je, da je šlo za iskanje le tistega najboljšega. Sam pa da je imel z njimi le pozitivne izkušnje. Pričakoval bi, da se več razpravlja o standardih poročanja, saj so medijske hiše močne le toliko, kot je močno zaupanje javnosti vanje.

Urbanija, ki je bil v preteklosti zaposlen tudi na MMC, je po navedbah zaposlenih odšel v sporih z novinarji. »Pričakujemo, da se bodo razmere na televiziji zdaj še zaostrile. Glede na preteklost Uroša Urbanije, ki je znan po svojem maščevanju – to je nakazal tudi v svojih tvitih – smo pripravljeni na vse in pričakujemo tudi najslabše,« je soglasje komentirala predsednica koordinacije novinarskih sindikatov javnega zavoda Helena Milinković.