Starša vsak na svojem bregu, otrok pa doma
Po zadnjih podatkih ministrstva za izobraževanje se na daljavo zaradi nasprotovanja ukrepom izobražuje 1498 ali 0,78 odstotka učencev. Za okoli tri osnovne šole. Nekateri otroci ostajajo doma, ker le eden od staršev nasprotuje ukrepom. Centri za socialno delo poročajo, da večino primerov vendarle rešijo s pogovorom, posamezni primeri pa so na sodišču, tudi z zahtevami za sodne izvedence.
»Mama mojih otrok ima skrbništvo in se ne strinja z navedenimi ukrepi. Otroke od uveljavitve ukrepov sredi novembra drži doma in jih šola na daljavo. Prepričeval sem jo, da bi otroke vendarle poslala v šolo, a mnenja ni spremenila,« nam je povedal oče, ki zaradi zaščite otrok noče biti imenovan. Čeprav ukrepom ne nasprotuje, opozarja na problematičnost odloka: »Ti otroci so napoteni na šolanje na daljavo, čeprav te vrste šolanja v zakonu o osnovni šoli ni!« Pomoči na Centru za socialno delo (CSD) in sodišču ni iskal, ker ni hotel izpostavljati otrok. Raje je iskal druge možnosti, ravnateljica je dopustila uporabo neinvazivnih testov, s katerimi se strinja tudi mama. »Moram pa tovrstne teste naročati v tujini in jih sam plačevati,« je dejal oče.
Na sodišče
Kot pravi direktorica CSD Osrednja Slovenija-vzhod Andreja Rihter, so imeli takih primerov okoli dvajset, staršem pa centri za socialno delo ponudijo prvo socialno pomoč, predhodno svetovanje ter mediacijo. Direktorica CSD Ljubljana Anja Osojnik je poudarila, da »tovrstni spori niso vzrok, temveč posledica siceršnjih kompleksnejših težav«. Imajo pa v Ljubljani nekaj primerov, ko je eden od staršev podal začasno odredbo na sodišče.
V Mariboru so imeli okoli deset primerov, ko se starša nista mogla sporazumeti o samotestiranju, v enem primeru je postopek sprožen na sodišču. Po navedbah direktorice CSD Pomurje Sandre Fekonja se nanje starši zaradi samotestiranja sploh niso obračali, imajo pa en primer, ko se starša nista mogla dogovoriti o cepljenju proti covidu-19 in je zadeva na sodišču.
Direktorica CSD Severna Primorska Patricija Može je poudarila, da CSD lahko nudi razbremenilen pogovor, če pa bi prepoznali, da gre za ogroženost otroka, so dolžni zaščititi mladoletnika: »V enem od primerov smo (tudi zaradi širše problematike v družini) predlagali omejitev starševske skrbi v skladu z družinskim zakonikom. Sodišče je začasno omejilo starševsko skrb tako, da se je staršu začasno prepovedalo odločati o izvedbi samotestiranja v šoli in drugih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb ter za zastopanje.« Tudi celjsko okrožno sodišče je v enem primeru ugodilo predlogu za začasno odredbo, po kateri bi pisno soglasje enega starša za samotestiranje zadostovalo, vendar se je drugi starš pritožil, tako da zadeva še ni pravnomočna.
V dobro otrok
Specialistka družinskega prava odvetnica Nuša Maček pravi, da je treba vsak primer presojati posebej. Zadržki zoper samotestiranje so namreč lahko upravičeni: »Staršem svetujem, naj se najprej obrnejo na CSD in tam poskušajo rešiti problem, kajti sodni postopek bo trajal.« Pravi, da naj bi po družinskem zakoniku soglasje za samotestiranje dal starš, ki ima skrbništvo: »To je teorija. Problem nastane, ko se v šoli pojavita razvezana starša in tisti, ki nima skrbništva, pove, da se s samotestiranjem ne strinja. Po zakonu o pacientovih pravicah, ki je v tem kontekstu nad družinskim zakonikom, je treba pridobiti soglasje obeh staršev.« Od tod pot vodi na sodišče. Upoštevati je treba otroka, pravi Mačkova: »Otrok ne more čakati. Naj bo celo leto doma, ker se starša ne moreta sporazumeti, čeprav otroku samotestiranje morda ne predstavlja nobenega problema? Redni postopki na sodišču trajajo približno osem mesecev, zato je treba tako zadevo rešiti urgentno z začasno odredbo, ki je rešena v okoli dveh mesecih.«
Nekateri otroci so doma že tri mesece, nekateri so zamudili šolska tekmovanja in s tem izgubili možnost štipendij, nekateri so v vseh teh mesecih izgubili voljo in se sploh nočejo več vrniti ter zdaj sami nasprotujejo samotestiranju. Mačkova pravi, da je to nova težava: »Otrokovega mnenja ne moreš prezreti. CSD ima težko nalogo, ugotavljati mora, zakaj otrok odklanja samotestiranje. Velikokrat iz enega problema pridemo v novega.«
