Starši pišejo: Ne nosimo nagobčnikov in svobodno dihamo
Vnela so se družbena omrežja, ravnatelji prejeli pisma, starši kažejo odpor do ukrepov proti covidu-19, a na prvi šolski dan brez mask le posamezni učenci.
Odpri galerijo
Tudi v urad varuha človekovih pravic so na temo nošenja mask v šolah in fizične razdalje med otroki prejeli kar nekaj vprašanj. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
»Ker vzgajava srečna in zdrava otroka in želiva, da takšna tudi ostaneta, NE bosta nosila mask, ker zmanjšujejo vnos kisika, kar vodi do zastrupitve z ogljikovim dioksidom, mikrobi so ujeti v bližini ust in nosu, kar povečuje tveganje za okužbo, maske skrijejo obrazne poteze in ovirajo normalno socialno interakcijo, simbolizirajo zatiranje govora,« je zapisano v enem od pisem, ki so jih prejeli na zdravstvenem inšpektoratu, kjer so seznanjeni s problematiko (ne)nošenja mask v šolah.
Starša v pismu med drugim nadaljujeta, da »NE dovoljujeva, da kakorkoli posegate v telo najinih otrok, vključno z nedovoljenimi zdravstvenimi testi, v času šolanja brez najinega pisnega dovoljenja ne dovoliva, da najina otroka silite k razkuževanju rok in nošenju mask«. Tudi v komentarjih k člankom in na družbenih omrežjih (nekateri znani Slovenci imajo ogromno podpore v skepticizmu, povezanem s koronavirusom) je prebrati marsikaj. »Ali se bodo zdaj hiše učenja spremenile v prostore, ki spominjajo na zapore in bolnice? Ali bodo odmore, ki so bili do sedaj namenjeni gibanju in druženju, zdaj otroci presedeli izolirani znotraj svoje razredne skupnosti? Sedaj pa jim bomo natikali nagobčnike. Zakaj? Ker je virus tako pameten, da v razredu ne napada, na šolskih hodnikih in WC-ju pa?«
Ravnatelji šol so pisma in klice s podobno vsebino, zahtevami, dvomi, celo obtoževanji prejeli še pred začetkom pouka. Marjan Gorup, ravnatelj ljubljanske OŠ Prežihovega Voranca, je v nagovoru na spletni strani zapisal, naj starši ne polemizirajo z njimi »o smiselnosti ali nesmiselnosti navodil ministrstva in inštituta za javno zdravje, ker so za šolo zavezujoča«. Čeprav je tudi sam prejel pismo neke mame s pravnim mnenjem, se je za zapis odločil, ker se je želel izogniti polemiziranju staršev z učitelji. »Prepričan sem, da je priporočilo NIJZ, da morajo vsi učenci, starejši od šestega leta, nositi maske, prišlo prepozno. A sem bil ob prihodu otrok v šolo pozitivno presenečen. Z izjemo dveh so jih vsi nosili,« je povedal.
Več težav je opisala ravnateljica ljubljanske OŠ Nove Fužine Damjana Korošec, ki je na prvi šolski dan zaradi prenove in nadgradnje njihove šole pospremila učence s postajališča na tri lokacije, kjer bo pouk potekal predvidoma do novembra. »Že ko sem staršem poslala priporočila, sem dobila tri odgovore, češ, 'mi ne nosimo nagobčnikov in svobodno dihamo'. En oče je napisal, da otroku ne bo dal maske in da se bo vozil za avtobusom, da ga bo lahko nadzoroval … Ti starši so otroke potem pripeljali celo v majicah s prečrtano masko. Ker pa so na avtobusih obvezne, je posredoval varnostnik. Z LPP so me klicali, da je bila zjutraj katastrofa, in mi svetovali, naj pokličem zdravstveni inšpektorat. Starši kličejo tudi na NIJZ in dobijo potrditev, da so maske priporočljive, ne povedo pa jim, da so na mestnih avtobusih obvezne.«
Kot ravnateljica opaža, da si danes starši upajo reči vse. »V Lidl ali Hofer pa morajo z masko, ne glede na to, ali verjamejo, da je Zemlja ravna ali da je okrogla.«
Tudi na osnovni šoli Franceta Prešerna v Mariboru so upoštevali priporočila, trije otroci mask niso nosili. »Prepričani so, da če mask ne nosijo pravilno, jim škodujejo. Starši so oporekali tudi razkuževanju rok, povedali pa so še, da se njihovi otroci družijo in se bodo tudi v prostem času,« je povzela ravnateljica Marta Otič.
Čeprav starši pišejo tudi na Zvezo aktivov svetov staršev Slovenije, je vsebina sporočil zelo različna; nekaterim se zdijo priporočeni ukrepi premili in bi jih še zaostrili, drugi predlagajo takojšnjo ukinitev vseh ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije. »Kazalo bi poudariti sporočila tistih, ki ne želijo uveljaviti svojega prepričanja, ki se zavedajo vrednote pouka v šoli in hkrati nevarnosti širjenja virusa, ki jo povzroča zbiranje večjih skupin ljudi,« je povedal predsednik zveze Anton Meden. Tudi Peter Svetina, varuh človekovih pravic, je za Delo povedal, da so v urad varuha na temo nošenja mask v šolah in fizične razdalje med otroki prejeli kar nekaj vprašanj.
»Kot institucija gledamo na zadeve s stališča človekovih pravic, ki so zapisane v ustavi, konvenciji o človekovih pravicah, evropski listini, ne nazadnje v sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice. Ni na nas, da komentiramo strokovne odločitve epidemiologov. Zagotovo je v interesu vseh, da se ogroženost zmanjša, in če epidemiološka stroka reče, da je nošenje mask dobro za preprečevanje širjenja bolezni, ne vidimo nobenega razloga, da temu ne bi verjeli.« Varuh človekovih pravic je po objavi stališča, da neuporabe zaščitne maske ni mogoče sankcionirati, dodatno pojasnil, da so ugotovili le, da ni pravne podlage za sankcioniranje. Pri tem se je Svetina retorično vprašal, ali moramo biti ljudje vedno kaznovani za to, da bi upoštevali neko priporočilo.
Starša v pismu med drugim nadaljujeta, da »NE dovoljujeva, da kakorkoli posegate v telo najinih otrok, vključno z nedovoljenimi zdravstvenimi testi, v času šolanja brez najinega pisnega dovoljenja ne dovoliva, da najina otroka silite k razkuževanju rok in nošenju mask«. Tudi v komentarjih k člankom in na družbenih omrežjih (nekateri znani Slovenci imajo ogromno podpore v skepticizmu, povezanem s koronavirusom) je prebrati marsikaj. »Ali se bodo zdaj hiše učenja spremenile v prostore, ki spominjajo na zapore in bolnice? Ali bodo odmore, ki so bili do sedaj namenjeni gibanju in druženju, zdaj otroci presedeli izolirani znotraj svoje razredne skupnosti? Sedaj pa jim bomo natikali nagobčnike. Zakaj? Ker je virus tako pameten, da v razredu ne napada, na šolskih hodnikih in WC-ju pa?«
Večina otrok je nosila maske na prvi šolski dan. Fotografija z Osnovne šole Koseze Foto: Jure Eržen/delo
Nekaj težav, a večinoma mirno
Ravnatelji šol so pisma in klice s podobno vsebino, zahtevami, dvomi, celo obtoževanji prejeli še pred začetkom pouka. Marjan Gorup, ravnatelj ljubljanske OŠ Prežihovega Voranca, je v nagovoru na spletni strani zapisal, naj starši ne polemizirajo z njimi »o smiselnosti ali nesmiselnosti navodil ministrstva in inštituta za javno zdravje, ker so za šolo zavezujoča«. Čeprav je tudi sam prejel pismo neke mame s pravnim mnenjem, se je za zapis odločil, ker se je želel izogniti polemiziranju staršev z učitelji. »Prepričan sem, da je priporočilo NIJZ, da morajo vsi učenci, starejši od šestega leta, nositi maske, prišlo prepozno. A sem bil ob prihodu otrok v šolo pozitivno presenečen. Z izjemo dveh so jih vsi nosili,« je povedal.
Prvi šolski dan (za srednješolce prvič po dobrih petih mesecih) so zaznamovale maske. FOTO: Blaž Samec/Delo
Več težav je opisala ravnateljica ljubljanske OŠ Nove Fužine Damjana Korošec, ki je na prvi šolski dan zaradi prenove in nadgradnje njihove šole pospremila učence s postajališča na tri lokacije, kjer bo pouk potekal predvidoma do novembra. »Že ko sem staršem poslala priporočila, sem dobila tri odgovore, češ, 'mi ne nosimo nagobčnikov in svobodno dihamo'. En oče je napisal, da otroku ne bo dal maske in da se bo vozil za avtobusom, da ga bo lahko nadzoroval … Ti starši so otroke potem pripeljali celo v majicah s prečrtano masko. Ker pa so na avtobusih obvezne, je posredoval varnostnik. Z LPP so me klicali, da je bila zjutraj katastrofa, in mi svetovali, naj pokličem zdravstveni inšpektorat. Starši kličejo tudi na NIJZ in dobijo potrditev, da so maske priporočljive, ne povedo pa jim, da so na mestnih avtobusih obvezne.«
Kot ravnateljica opaža, da si danes starši upajo reči vse. »V Lidl ali Hofer pa morajo z masko, ne glede na to, ali verjamejo, da je Zemlja ravna ali da je okrogla.«
Tudi na osnovni šoli Franceta Prešerna v Mariboru so upoštevali priporočila, trije otroci mask niso nosili. »Prepričani so, da če mask ne nosijo pravilno, jim škodujejo. Starši so oporekali tudi razkuževanju rok, povedali pa so še, da se njihovi otroci družijo in se bodo tudi v prostem času,« je povzela ravnateljica Marta Otič.
Ivana Mandarić. FOTO: osebni arhiv
Psihoterapevtka Ivana Mandarić, med drugim s petnajstletno prakso na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, meni, da je glavni vzrok za trenutno precejšnjo polarizacijo staršev glede preventivnih ukrepov v šolah predvsem izguba zaupanja v različne avtoritete: v epidemiologe, politiko in šolski sistem. Poleg tega starši tudi manj zaupajo v lastne kompetence in doživljajo vedno večjo negotovost glede opravljanja starševske funkcije.
Trenutno pomanjkanje zaupanja v avtoritete izvira predvsem iz nespretne komunikacije stroke in politike, je prepričana. »Do zadnjega ne vemo, kakšen ukrep nas čaka. Negotovost sproža tesnobo, in ker stroka ne more ponuditi enoznačnega odgovora na vsa vprašanja, se lahko hitro zatečemo k različnim teorijam zarote, ki imajo funkcijo anksiolitika – zmanjšujejo tesnobo, ker ponujajo jasne odgovore. Naštevanje strokovnih dejstev večinoma ne pomaga, ker smo ljudje nagnjeni k temu, da kot relevantne sprejmemo zgolj tiste informacije, ki potrjujejo naša že oblikovana prepričanja,« pojasnjuje sogovornica.
Od kod tako intenzivna reakcija staršev, ki v nošenju mask vidijo celo pedagoški kriminal, eksperimentiranje in izživljanje nad otroki in zato grozijo celo z izpisom otrok? »Tukaj se kaže tudi fenomen pretirane zaskrbljenosti staršev za fizično in psihično zdravje svojih otrok. S pretirano zaskrbljenostjo tako staršev kot otrok se pogosto srečujem v praksi. Eden od vzrokov je zagotovo ta, da se zaradi obilice informacij o pravilni oskrbi in vzgoji otrok, ki so podobno kot epidemiološki ukrepi pogosto kontradiktorne, poglabljata negotovost in tesnoba v doživljanju lastne starševske avtoritete in kompetentnosti. Starši smo tako zaradi tesnobe in pritiskov, da moramo otrokom ves čas nuditi le najboljše, pogosto preveč zaskrbljeni zanje in poskušamo nadzorovati vse aspekte njihovega življenja, tudi šolo. Nemalokrat starši nastopijo kot njihovi rešitelji pred šolskim sistemom, češ da jih ta pretirano frustrira. Maske se zdijo le pika na i. S takšnim odnosom pa starši nehote rušijo odnos zaupanja med učenci in šolo. Tudi če se z določenimi ukrepi ne strinjamo, pokažimo otrokom, da je pomembno sodelovati in zaupati v dobronamernost tistih, ki skrbijo za njih v šolah. Konec koncev preventivni ukrepi niso zrasli na šolskem zelniku. Namesto da se prepričujemo in dokazujemo svoj prav, naučimo otroke strpnosti. Ta veščina jim bo v življenju zagotovo koristila in ne pozabimo, da imajo tako šole kot starši isti cilj – omogočiti otrokom čim boljšo izobrazbo.« S. B.
Trenutno pomanjkanje zaupanja v avtoritete izvira predvsem iz nespretne komunikacije stroke in politike, je prepričana. »Do zadnjega ne vemo, kakšen ukrep nas čaka. Negotovost sproža tesnobo, in ker stroka ne more ponuditi enoznačnega odgovora na vsa vprašanja, se lahko hitro zatečemo k različnim teorijam zarote, ki imajo funkcijo anksiolitika – zmanjšujejo tesnobo, ker ponujajo jasne odgovore. Naštevanje strokovnih dejstev večinoma ne pomaga, ker smo ljudje nagnjeni k temu, da kot relevantne sprejmemo zgolj tiste informacije, ki potrjujejo naša že oblikovana prepričanja,« pojasnjuje sogovornica.
Od kod tako intenzivna reakcija staršev, ki v nošenju mask vidijo celo pedagoški kriminal, eksperimentiranje in izživljanje nad otroki in zato grozijo celo z izpisom otrok? »Tukaj se kaže tudi fenomen pretirane zaskrbljenosti staršev za fizično in psihično zdravje svojih otrok. S pretirano zaskrbljenostjo tako staršev kot otrok se pogosto srečujem v praksi. Eden od vzrokov je zagotovo ta, da se zaradi obilice informacij o pravilni oskrbi in vzgoji otrok, ki so podobno kot epidemiološki ukrepi pogosto kontradiktorne, poglabljata negotovost in tesnoba v doživljanju lastne starševske avtoritete in kompetentnosti. Starši smo tako zaradi tesnobe in pritiskov, da moramo otrokom ves čas nuditi le najboljše, pogosto preveč zaskrbljeni zanje in poskušamo nadzorovati vse aspekte njihovega življenja, tudi šolo. Nemalokrat starši nastopijo kot njihovi rešitelji pred šolskim sistemom, češ da jih ta pretirano frustrira. Maske se zdijo le pika na i. S takšnim odnosom pa starši nehote rušijo odnos zaupanja med učenci in šolo. Tudi če se z določenimi ukrepi ne strinjamo, pokažimo otrokom, da je pomembno sodelovati in zaupati v dobronamernost tistih, ki skrbijo za njih v šolah. Konec koncev preventivni ukrepi niso zrasli na šolskem zelniku. Namesto da se prepričujemo in dokazujemo svoj prav, naučimo otroke strpnosti. Ta veščina jim bo v življenju zagotovo koristila in ne pozabimo, da imajo tako šole kot starši isti cilj – omogočiti otrokom čim boljšo izobrazbo.« S. B.
Čeprav starši pišejo tudi na Zvezo aktivov svetov staršev Slovenije, je vsebina sporočil zelo različna; nekaterim se zdijo priporočeni ukrepi premili in bi jih še zaostrili, drugi predlagajo takojšnjo ukinitev vseh ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije. »Kazalo bi poudariti sporočila tistih, ki ne želijo uveljaviti svojega prepričanja, ki se zavedajo vrednote pouka v šoli in hkrati nevarnosti širjenja virusa, ki jo povzroča zbiranje večjih skupin ljudi,« je povedal predsednik zveze Anton Meden. Tudi Peter Svetina, varuh človekovih pravic, je za Delo povedal, da so v urad varuha na temo nošenja mask v šolah in fizične razdalje med otroki prejeli kar nekaj vprašanj.
»Kot institucija gledamo na zadeve s stališča človekovih pravic, ki so zapisane v ustavi, konvenciji o človekovih pravicah, evropski listini, ne nazadnje v sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice. Ni na nas, da komentiramo strokovne odločitve epidemiologov. Zagotovo je v interesu vseh, da se ogroženost zmanjša, in če epidemiološka stroka reče, da je nošenje mask dobro za preprečevanje širjenja bolezni, ne vidimo nobenega razloga, da temu ne bi verjeli.« Varuh človekovih pravic je po objavi stališča, da neuporabe zaščitne maske ni mogoče sankcionirati, dodatno pojasnil, da so ugotovili le, da ni pravne podlage za sankcioniranje. Pri tem se je Svetina retorično vprašal, ali moramo biti ljudje vedno kaznovani za to, da bi upoštevali neko priporočilo.
Neutemeljeni skepticizem bo imel posledice Dr. Boris Vezjak s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru opominja, da ni vsak dvom o znanosti že teorija zarote, ločiti je treba med znanstvenim skepticizmom in konspiracizmom (prepričanjem o tajnem delovanju za dosego zlasti političnega cilja, op. p.). »Če nekdo zavrača nošenje maske, kar postaja modna muha, najbrž ne verjame v škodljive učinke virusa ali da maska uspešno preprečuje okužbo. Lahko bi mu rekli skeptik, ki ne zaupa znanosti in medicini, kar je nekaj drugega od konspiracizma, ki zadeva izvor virusa. Največkrat se omenjajo njegov umetni nastanek v laboratoriju in s tem povezani skriti načrti Kitajcev,« je pojasnil.
Tudi nezaupanje v znanost, ki ima za posledico upiranje navodilom oblasti, je lahko utemeljeno na kakšni teoriji zarote, denimo, da želi vlada kontrolirati in omejevati našo svobodo. »Če smo ji politično nenaklonjeni, se prepričanje širi še hitreje. Tak primer je, denimo, uporaba mobilne aplikacije. Če menimo, da bodo naši osebni podatki lahko zlorabljeni, še nismo konspiracisti, morda smo le preveč previdni. In če imamo še druge razloge za nezaupanje oblasti, nam tudi težko očitajo nerazumnost,« je povedal.
Po njegovem ni dvoma, da bosta tako neutemeljeni skepticizem kot konspiracizem kritične mase ljudi povzročila nepopravljive zdravstvene posledice, »kar je velika nevarnost že za fizično zdravje ljudi, če mentalnega, o katerem se manj pogovarjamo, niti ne omenjam«.
Tudi nezaupanje v znanost, ki ima za posledico upiranje navodilom oblasti, je lahko utemeljeno na kakšni teoriji zarote, denimo, da želi vlada kontrolirati in omejevati našo svobodo. »Če smo ji politično nenaklonjeni, se prepričanje širi še hitreje. Tak primer je, denimo, uporaba mobilne aplikacije. Če menimo, da bodo naši osebni podatki lahko zlorabljeni, še nismo konspiracisti, morda smo le preveč previdni. In če imamo še druge razloge za nezaupanje oblasti, nam tudi težko očitajo nerazumnost,« je povedal.
Po njegovem ni dvoma, da bosta tako neutemeljeni skepticizem kot konspiracizem kritične mase ljudi povzročila nepopravljive zdravstvene posledice, »kar je velika nevarnost že za fizično zdravje ljudi, če mentalnega, o katerem se manj pogovarjamo, niti ne omenjam«.
