Število čakajočih nad dopustno dobo veliko višje
Že nekaj časa je jasno, da je zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (ZNUZSZS), ki je začel veljati pred letom dni, stal več deset milijonov, želenega učinka krajših čakalnih vrst pa ni prinesel. Podatki kažejo, da se je število čakajočih nad dopustno čakalno dobo od novembra lani do julija letos, ko bi se učinek zakona že moral pokazati, zelo povečalo.
Analize, kaj in kje vse je šlo narobe, da zakon ni imel učinka ali da ta ni opazen v statistiki čakajočih, (še) ni. Je pa jasno, da je bila posledica omenjenega zakona, ki je omogočil plačilo vseh realiziranih storitev, ta, da so se izvajalci usmerili v izvajanje enostavnejših in donosnejših. Pri tem so jo finančno najbolje odnesli koncesionarji, ki so hiteli z delom.
Marjeta Kuhar, ki je za ministrstvo za zdravje pod vodstvom Danijela Bešiča Loredana pripravila akcijski načrt za skrajševanje čakalnih vrst, je bila od vsega začetka kritična do zgoraj opisane rešitve. Meni, da mora, kdor se loti skrajševanja čakalnih dob, najprej razumeti, kaj želi z ukrepi dodatnega – neomejenega financiranja doseči. Temu primerno bi morali, pravi, mesečno spremljati dogajanje pri posameznih vrstah zdravstvenih storitev. »Ker pa niso bile določene prioritete, ampak so jih plačevali vsevprek – tudi nenujne zdravstvene storitve, sistema ni bilo mogoče spremljati, kaj šele, da bi spremljali učinke teh ukrepov.«
Zaradi tega po besedah Marjete Kuhar niso bili odpravljeni zaostanki, ki so nastali med epidemijo. Zato se je treba ukrepov lotiti po prioritetah.
Izbor storitev, ki bodo še naprej plačane
Vlada je na dopisni seji v torek zvečer sprejela uredbo o zdravstvenih storitvah, ki bodo še naprej plačane po realizaciji: to bodo tiste specialistično-ambulantne dejavnosti oziroma storitve, v katerih število čakajočih pacientov nad najdaljšo dopustno čakalno dobo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) na dan 1. junij 2023 presega 1500 pacientov.
Enako merilo velja tudi za programe v bolnišnični dejavnosti, in sicer za endoprotezo kolka in kolena ter operacijo kile, so v torek sporočili z ministrstva za zdravje. Plačilo po realizaciji bo zagotovljeno izvajalcem v mreži javne zdravstvene službe, ki v okviru svojih zmogljivosti izvajajo zdravstvene storitve nad obsegom programa, dogovorjenim z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Vlada predlaga plačilo dejavnosti po realizaciji tudi za zobozdravstveno protetiko, gastroenteorologijo in pediatrijo. Z uredbo je urejeno tudi plačilo prvih pregledov za oromaksilofacialne preglede, alergološke preglede (tudi za otroke) ter pulmološke preglede otrok. Zaradi velikega števila čakajočih je predlagano plačilo tudi za fizioterapijo.
Na ZZZS sprejetje uredbe razumejo kot korak v pravo smer bolj ciljanega plačevanja zdravstvenih storitev glede na potrebe pacientov in prednostne zdravstvene programe. Menijo še, da bo treba urediti točnost podatkov o čakajočih in čakalnih dobah v sistemu eNaročanje, saj so ti podatki še vedno omejeno verodostojni. Po njihovem mnenju bi bilo treba ukrepati tudi na področju intenzivnega povečanja števila napotitev v zadnjem letu dni, ki ni posledica »covidnega repa«, ter regulirati nagrajevanje zdravstvenih delavcev, statusne možnosti dela zunaj rednega delovnega časa in regulirati urno postavko dela po podjemnih in drugih pogodbah, ki povzročajo nesistemsko prehajanje zdravstvenega kadra iz javnih zdravstvenih zavodov. Tam bi bilo treba vzpostaviti še orodja za optimizacijo organizacije dela.
