Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Število sladkornih bolnikov narašča, s tem pa tudi sredstva za zdravljenje..

Svetovni dan bolnikov s sladkorno boleznijo. Za zdravila in medicinske pripomočke lani porabili 5,5 milijona več kot leta 2014.
Sladkorna bolezen prizadene iz leta v leto več Slovencev. FOTO Igor Zaplatil/Delo
Sladkorna bolezen prizadene iz leta v leto več Slovencev. FOTO Igor Zaplatil/Delo
14. 11. 2018 | 13:00
14. 11. 2018 | 15:55
7:21
Ljubljana – Lani smo za zdravila in medicinske pripomočke, namenjene zdravljenju sladkorne bolezni, namenili dobrih 50 milijonov evrov.

Izdatki za zdravljenje sladkorne bolezni. FOTO Infografika Delo
Izdatki za zdravljenje sladkorne bolezni. FOTO Infografika Delo


Delež odraslih s sladkorno boleznijo v starosti od 25 do 74 let je po podatkih anketne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog leta 2016 znašal 6,9 odstotka. Prav tak delež je pokazala tudi Evropska anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu iz leta 2014. V Sloveniji je leta 2008 zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo okoli 84.000 oseb, leta 2017 pa okoli 111.400, torej dobra tretjina več. Skupno letno število prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi pa se je v zadnjih letih povečalo za dva do tri odstotke (povprečno za okoli 2500 oseb) na leto, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Število obolelih, ki prejemajo zdravila. FOTO Infografika Delo
Število obolelih, ki prejemajo zdravila. FOTO Infografika Delo


Po ocenah stroke bi število vseh oseb s sladkorno boleznijo v državi, ugotovljeno in neugotovljeno, lahko znašalo od 154.000 do 175.000, Slovenija pa je v primerjavi z evropskimi in državami OECD v srednjem območju glede pogostnosti sladkorne bolezni.

Med moškimi je sladkorna bolezen pogostejša kot pri ženskah: ima jo vsak peti moški in vsaka deseta ženska nad 65 let; delež obolelih moških pa je v zadnjih desetih letih izraziteje naraščal.


 

Velik izziv za stroko


Letos so na NIJZ posebno pozornost namenili proučevanju razlik v pojavljanju sladkorne bolezni na posameznih območjih v Sloveniji. Ivan Eržen z NIJZ je pojasnil, da ugotavljajo, da se zdravstvene potrebe prebivalcev med regijami razlikujejo. Sladkorna bolezen je pogostejša na vzhodu države z najvišjo prevalenco v Zasavju, Posavju, Savinjski in Pomurski regiji ter na nekaterih območjih Podravske regije in Jugovzhodne Slovenije ter najnižjo prevalenco v Goriški regiji. »Ker na pojavnost sladkorne bolezni vpliva več med seboj prepletajočih se dejavnikov, bodo naše prihodnje aktivnosti osredotočene na pridobivanje čim bolj natančnih in celovitih podatkov, ki bodo omogočali še bolj usmerjeno zasnovo intervencij s področja obvladovanja sladkorne bolezni,« je povedal Eržen.

Sladkorna bolezen sodi med največje izzive javnega zdravja. Leta 2020 se končuje desetletno obdobje izvajanja nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni, zato strokovnjaki že oblikujejo izhodišča in prednostne usmeritve naslednjega desetletnega nacionalnega programa. Jelka Zaletel z NIJZ in iz UKC LJ, podpredsednica koordinativne skupine za izvajanje omenjenega programa, pojasnjuje: »Od leta 2015 razvijamo tri prenovljene centre za krepitev zdravja, v katerih se izvajajo trije novi programi za področje sladkorne bolezni, med drugim imamo v Sloveniji med redkimi v Evropi tudi delavnico, posebej namenjeno osebam z mejno bazalno glikemijo in moteno toleranco za glukozo. Letos smo vzpostavili mentorsko mrežo, v kateri bo približno 30 diplomiranih medicinskih sester edukatork iz specialističnih diabetoloških timov podpiralo usposabljanje štiridesetih diplomiranih medicinskih sester v petindvajsetih novih centrih za krepitev zdravja.«
 

Povečano tveganje za razvoj kronične bolezni


Kljub odličnim zdravilom in inzulinu, ki se za zdravljenje sladkorne bolezni uporablja od leta 1922, pa veliko bolnikov ne dosega želenega cilja zdravljenja, opozarja Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in poudarja, da neurejena sladkorna bolezen pomeni veliko tveganje za razvoj kroničnih zapletov.

Foto Moodboard Getty Images
Foto Moodboard Getty Images


Debelost je glavni neodvisni dejavnik tveganja tako za sladkorno bolezen kot za srčno-žilne bolezni in glavni napovedni dejavnik za moteno toleranco za glukozo in sladkorno bolezen tipa 2. V Sloveniji so v letu 2016 debelost ugotovili pri 19 odstotkih odraslih, čezmerno hranjenost in debelost pa skupno pri 58 odstotkih odraslih.

»Neurejena krvni sladkor in krvni tlak ter maščobe v krvi lahko bolniku pomembno zmanjšajo kakovost življenja. Aktivna populacija je zaradi teh dejstev pogosteje na bolniškem dopustu, starejši upokojeni populaciji pa je sčasoma vzeta samooskrba, zanje morajo skrbeti svojci in bližnji ali pa dobijo pomoč socialnega in zdravstvenega varstva,« je dejala Jana Klavs, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji pri Zbornici – Zvezi. »Eden ključnih dejavnikov za uspešno zdravljenje je aktivno sodelovanje bolnika v procesu zdravljenja. Zdravljenje kronične bolezni terja od bolnika bistveno več energije in časa kot zdravljenje večine akutnih bolezni. Živeti s sladkorno boleznijo zahteva visoko stopnjo opolnomočenosti, saj lahko bolnik le tako še naprej živi kakovostno.«

Za zdravljenje sladkorne bolezni ni seznama dovoljenih ali nedovoljenih živil, saj lahko bolnik uživa vsa živila. Zdrava prehrana je terapevtska prehrana, s katero se človek zdravi. Bolnika lahko številni strokovnjaki v zdravstvenem sistemu – od zdravnika družinske medicine in diplomirane medicinske sestre v ambulanti družinske medicine do zdravnika specialista diabetologa in diplomirane medicinske sestre edukatorke na sekundarni ravni – seznanijo z ustreznimi informacijami o življenjskem slogu ob sladkorni bolezni. Zdravstveni strokovnjaki si prizadevajo, da bi bilo mogoče v prav vsakem zdravstvenem domu in pri vsakem diabetološkem timu dobiti prave informacije za kakovostno življenje s sladkorno boleznijo.

Foto
Foto


Ob svetovnem dnevu diabetesa je Društvo študentov medicine v okviru projekta Misli na srce danes tradicionalno organiziralo informativno merjenje krvnega sladkorja v državnem zboru. Ob tem dogodku, namenjenem ozaveščanju, so poslanci in zaposleni v parlamentu lahko opravili tudi meritve krvnega holesterola in določevanje krvnih skupin. Meritve krvnega sladkorja in holesterola ter krvnega pritiska so potekale tudi drugod po državi.

Zveza društev diabetikov ter društvo za zdravje srca in ožilja sta v ljubljanskem hotelu Slon pripravila strokovni posvet o sladkorni bolezni. V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor pa se bodo zbrali na seminarju z naslovom Aktualno v zdravljenju sladkorne bolezni.

 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine