Stiska pri dostopu do zdravnika že pred stavko, zdaj še slabše
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je zdravstvenemu inšpektoratu predlagal inšpekcijski nadzor glede zagotavljanja pravic pacientov med stavko zdravnikov. Opozoril je, da iz nekaterih javno dostopnih navodil za stavko izhaja, da bi lahko bili zaradi stavke slabše obravnavani nekateri bolniki na podlagi njihovih osebnih okoliščin zdravstvenega in premoženjskega stanja, invalidnosti, starosti, kraja bivanja, starševstva, družinskega statusa in nosečnosti.
Ljudje so bili v stiski pri dostopu do zdravstvene obravnave že pred aktualno stavko, ta pa zdaj stanje za tiste, ki so zaradi svojih osebnih okoliščin že tako na slabšem, še poslabšuje. »S klici v ambulante družinske medicine smo pri zagovorniku pred približno enim letom ugotovili, da mnoge ambulante ne zagotavljajo vseh zakonsko predpisanih možnosti naročanja – to je poleg elektronskega naročanja še osebno v ambulanti, po telefonu in po pošti. Zaradi tega so imeli težave pri dostopu do zdravstvene oskrbe predvsem starejši, ljudje z invalidnostmi, tisti, ki težje govorijo slovensko, in akutno bolni,« je povedal Lobnik.
Najtežje za ljudi s kroničnimi boleznimi, revne in nižje izobražene
Izjemno skrb vzbujajoči so po njegovih besedah tudi podatki iz nedavne javnomnenjske raziskave, kjer je tretjina navedla, da imajo težave priti v stik s splošnim zdravnikom. »Med temi predvsem največ posledic trpijo ljudje s kroničnimi boleznimi, revni in nižje izobraženi – pri čemer so zdravstveno stanje, premoženjsko stanje in izobrazba po zakonu o varstvu pred diskriminacijo osebne okoliščine, zaradi katerih nihče ne sme biti deležen slabše obravnave,« je dejal in dodal, da vsak deseti prebivalec Slovenije meni, da je bil v zadnjem letu pri zdravstveni obravnavi deležen diskriminacije, najpogosteje zaradi starosti, kraja bivanja in invalidnosti.
Zagovornik načela enakosti je v dopisu inšpektoratu navedel, da nekatere ambulante družinske medicine pacientom v času stavke omejujejo naročanje po elektronskih poteh in po telefonu oziroma komunikacijsko dostopnost zdravnikov. Nekateri zdravstveni domovi so pacientom z obvestili ob vhodih zavodov in na spletnih straneh sporočali, da je zaradi stavke zdravnikov omejeno tudi izdajanje nenujnih receptov, potrdil ali bolniških listov.
Zagovornik zato ponovno opozarja, da že opustitev ene od štirih zakonsko predvidenih oblik naročanja predstavlja kršitev pravic pacientov, predvsem pa tveganje za diskriminacijo pacientov zaradi več osebnih okoliščin.
Diskriminacija je lahko tudi enakopravna obravnava
S stavkovno omejitvijo ali ukinitvijo načinov naročanja na daljavo se ožijo možnosti, da bi lahko vsi pacienti, ne glede na njihove osebne okoliščine, zdravstvenemu osebju sporočili svoje zdravstvene težave in bili nato deležni ustrezne obravnave kljub stavki, opozarja zagovornik načela enakosti.
Tako so nekateri pacienti potencialno diskriminirani na podlagi osebnih okoliščin zdravstvenega stanja, invalidnosti, starosti in kraja bivanja. Obravnavani so enako kot drugi bolniki, čeprav bi morali biti zaradi svojih osebnih okoliščin deležni prilagojene obravnave. O diskriminaciji namreč govorimo tudi takrat, ko vse obravnavamo enako, čeprav bi morali nekatere zaradi njihovih osebnih okoliščin obravnavati prilagojeno.
Ukinitev izdajanja bolniških potrdil lahko ima posledice
Omejitev ali ukinitev izdajanja zdravniških potrdil in bolniških listov pa ima lahko negativne učinke predvsem za nosečnice, starše in njihove otroke ter za ljudi, ki imajo hudo bolne odrasle družinske člane. Posamezniki iz teh skupin, ki bi zaradi lastnih osebnih okoliščin potrebovali zdravniška potrdila za koriščenje svojih pravic in ugodnosti, kot je pravica do dopusta za nego in varstvo otroka, do oskrbovalskega dopusta ali dopusta zaradi rizične nosečnosti, teh pravic zaradi načina izvajanja stavke lahko ne bi mogli koristiti.
Zagovornik zato predlaga, da zdravstveni inšpektorat opravi celovit pregled spoštovanja predpisov s področja pacientovih pravic in zdravniške službe pri vseh zavezancih med stavko tudi z vidika zakona o varstvu pred diskriminacijo, so še zapisali pri zagovorniku.
