Sto naših šol je v dar dobilo licence za lažje branje
Danes je svetovni dan disleksije, dislektikov med našimi šolarji do četrtega razreda pa je statistično najmanj desetina.
Odpri galerijo
Aplikacija za lažje branje v šoli. Foto: Osebni arhiv UL
Ljubljana – V Sloveniji je v prvih štirih razredih osnovnih šol skoraj 90.000 otrok. Težave pri branju jih ima statistično od deset do petnajst odstotkov ali deset tisoč. V tem tednu, ki je namenjen ozaveščanju o disleksiiji, je mlado zagonsko podjetje Kobi skoraj sto slovenskim šolam podarilo licence za aplikacijo, s pomočjo katere bo otrokom s težavami branje hitreje steklo.
Kot pravi Ursula Lavrenčič, ustanoviteljica projekta Kobi s Krasa in mama dislektične deklice, so otroci pri opismenjevanju zaradi prvega vala covida-19 in karantene »utrpeli zaostanek pri izgrajevanju bralnih veščin«, »Učiteljice poročajo, da je še več otrok, ki ne dosegajo minimalnega standarda v branju. Ne vem sicer, ali je bila narejena konkretna analiza, a prepričana sem, da so rezultati podobno zastrašujoči kot na področju gibalnih sposobnosti. Otroci, ki imajo že tako težave pri opismenjevanju, so še toliko bolj izpostavljeni,« zatrjuje Lavrenčičeva.
Ko je njena ekipa v 2019 razvila aplikacijo Kobi, je ta pomenila novost tudi v svetovnem merilu. Z njeno pomočjo je mogoče, kot je takrat za Delo »prvo čitanko za dislektike« opisala Lavrenčičeva, preslikati besedilo iz knjige, obliko zapisa pa prilagajati otrokovim potrebam; pri tem je besedilo »očiščeno« ukazov na dotik. Spremeniti je mogoče velikost in tip črk, problematične črke pa obarvati ali poudariti, prav tako se da obarvati samoglasnike. Tako dislektik vizualno zazna, kako besede razčleniti oziroma zlogovati.
Po britanski organizaciji za disleksijo je uporabnost aplikacije Kobi priznala nizozemska kraljeva knjižnica, ki je aplikacijo v začetku oktobra uvrstila na seznam petdesetih preverjenih gradiv in orodij za otroke s težavami pri učenju branja.
Kot pravi Ursula Lavrenčič, ustanoviteljica projekta Kobi s Krasa in mama dislektične deklice, so otroci pri opismenjevanju zaradi prvega vala covida-19 in karantene »utrpeli zaostanek pri izgrajevanju bralnih veščin«, »Učiteljice poročajo, da je še več otrok, ki ne dosegajo minimalnega standarda v branju. Ne vem sicer, ali je bila narejena konkretna analiza, a prepričana sem, da so rezultati podobno zastrašujoči kot na področju gibalnih sposobnosti. Otroci, ki imajo že tako težave pri opismenjevanju, so še toliko bolj izpostavljeni,« zatrjuje Lavrenčičeva.
Ko je njena ekipa v 2019 razvila aplikacijo Kobi, je ta pomenila novost tudi v svetovnem merilu. Z njeno pomočjo je mogoče, kot je takrat za Delo »prvo čitanko za dislektike« opisala Lavrenčičeva, preslikati besedilo iz knjige, obliko zapisa pa prilagajati otrokovim potrebam; pri tem je besedilo »očiščeno« ukazov na dotik. Spremeniti je mogoče velikost in tip črk, problematične črke pa obarvati ali poudariti, prav tako se da obarvati samoglasnike. Tako dislektik vizualno zazna, kako besede razčleniti oziroma zlogovati.
Po britanski organizaciji za disleksijo je uporabnost aplikacije Kobi priznala nizozemska kraljeva knjižnica, ki je aplikacijo v začetku oktobra uvrstila na seznam petdesetih preverjenih gradiv in orodij za otroke s težavami pri učenju branja.
