Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Stroški gašenja ogromni, globe za malomarnost smešno nizke

Globa za kršitev prepovedi kurjenja v naravi znaša med 200 in 600 evrov, stroški intervencij pa lahko poskočijo v več deset tisoč evrov.
Stroški intervencij zaradi požarov v naravi oziroma na prostem letos znašajo dobrega pol milijona evrov, lani v vsem letu skoraj 1,4 milijona. FOTO: Jure Eržen/Delo
Stroški intervencij zaradi požarov v naravi oziroma na prostem letos znašajo dobrega pol milijona evrov, lani v vsem letu skoraj 1,4 milijona. FOTO: Jure Eržen/Delo
24. 3. 2022 | 17:00
4:25

S 14. marcem je razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja, a številni tega ne upoštevajo. Pred dnevi je odvržen pepel na Ajdovskem povzročil velik požar, ki ga je gasilo 140 poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz več društev, na pomoč je priletela tudi posadka vojaškega helikopterja. Globa, ki grozi občanu, je med 200 in 600 evri, medtem ko so stroški intervencije občutno višji.

Z razglasitvijo je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih snovi in predmetov prepovedano tudi kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, izvajati ognjemete. Samo s Policijske uprave Koper so pred dnevi poročali o osmih kurjenjih oziroma ognju v naravi, predvsem na obalnem območju. V štirih primerih so kršitelje izsledili, a globe so v primerjavi s stroški, ki jih zahteva gašenje, zanemarljive, ob tem intervencije močno obremenijo gasilce in policiste.

Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje okvirni stroški intervencij zaradi požarov v naravi oziroma na prostem letos znašajo dobrega pol milijona evrov, lani v vsem letu skoraj 1,4 milijona – računa za intervencijo gasilci sicer ne izdajo, a pade na pleča lokalnih skupnosti. V zneske so všteti stroški gasilcev, vozil in druge opreme po ceniku Gasilske zveze Slovenije ter ure helikopterja Slovenske vojske.

Za gašenje so poleg tega potrebne enormne količine vode, kar je lahko v sušnem obdobju velik izziv – aprila 2020 so za obsežen požar ob vasi Petrinje porabili približno 208 kubičnih metrov vode. Občine, ki finančno podpirajo javno gasilsko službo, bi za dokazano kršenje uredbe o prepovedi kurjenja v naravi lahko izdale račun – ta ne bi bil nizek, ampak bi se (recimo v primeru Cola) povzpel na več deset tisoč evrov.

Pri gašenju požarov v naravi se je letos poškodovalo osem pripadnikov enot. FOTO: Jure Eržen/Delo
Pri gašenju požarov v naravi se je letos poškodovalo osem pripadnikov enot. FOTO: Jure Eržen/Delo

Ogroženi ljudje, živali in objekti

Darko Muhič, predsednik Komisije za požare v naravi pri GZS, je dejal, da je v sezoni vrtičkarstva več takih intervencij pričakovanih, in kot eno od rešitev navedel več dela za preventivo. Za približno 95 odstotkov vseh požarov v naravi je namreč kriv človek. V času velike požarne ogroženosti poostren nadzor izvajata policija in inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, a težava je brezvestno ravnanje posameznikov, ki se ne zavedajo svojega nevarnega početja.

Požar v bližini Cola je povzročil starejši občan, ki je malomarno stresel pepel za hišo v času suše in močnega vetra. Pepel se je razplamtel v požar in tega bo zaradi nedostopnosti terena v celoti pogasilo šele prvo deževje. Na silvestrski večer so se gasilci borili s požarom na Nanosu, ki ga je z odvrženim pirotehničnim sredstvom zanetil objesten 45-letnik. Policisti lahko občanu izrečejo globo zaradi kršitve uredbe o prepovedi kurjenja v naravi, ki znaša med 200 in 600 evri.

Marsikdo se ne zaveda posledic malomarnosti. INFOGRAFIKA: Delo
Marsikdo se ne zaveda posledic malomarnosti. INFOGRAFIKA: Delo
Do pet let zapora

Povzročitev splošne nevarnosti se na podlagi 314. člena kazenskega zakonika lahko kaznuje s zaporom do petih let, navedeni člen se uporablja tudi v primeru požarov v naravi, vendar je treba za izpolnitev pogojev za obstoj suma storitve kaznivega dejanja dokazati, da je prišlo do ogrožanja življenja ljudi ali premoženja velike vrednosti. Na policiji so pojasnili, da se »v vsakem posameznem primeru predhodno posvetujejo in obvestijo pristojnega državnega tožilca, s katerim se uskladi nadaljnja obravnava kaznivega dejanja«.

Še posebej na Primorskem so tla povsem izsušena, ko piha še močan veter, so pogoji za razvoj požara idealni, opozarja direktor – poveljnik Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana Blaž Turk: »Mnogi se ne zavedajo posledic malomarnosti, zaradi katere lahko nastane velik požar in ogrozi naselja oziroma objekte, ljudi in živali. Gasilci posredujejo na izredno zahtevnih terenih, tudi oni so pri tem v nevarnosti, če je vključen še helikopter, država porablja resurse, ki bi jih lahko namenili za druge stvari, kot je medbolnišnični transport.«

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine