V Šalovcih poškodovanih 30, v Gornjih Petrovcih celo 200 objektov

Cessna 206, ki jo Letalski center Maribor uporablja za obrambo pred točo, je v torek nad vzhodnim Goričkim letela med 11.15 in 13. uro. Prognostiki okoljske agencije so za Prekmurje izdali (le) rumeno opozorilo. Težišče supercelične nevihte je bilo severno od tega dela Goričkega, torej v Avstriji in na Madžarskem.

Posamezni izračuni so sicer kazali, da bi lahko nevihta oplazila Slovenijo. Kar se je naposled zgodilo – toča, ki je padala na suho, brez dežja, ponekod premera celo sedem centimetrov ali še več, je tisto popoldne v več valovih tolkla po najbolj vzhodnih goričkih občinah – Gornji Petrovci, Šalovci in Hodoš.

Cessna, ki točonosne oblake posipava s srebrovim jodidom – ta preprečuje nastanek večje in uničujoče toče –, ni zmogla opraviti naloge. V mariborskem letalskem centru so se posuli s pepelom. Kot so dejali, zaradi »nedostopnosti terena« niso zmogli obdelati supercelične nevihte, ki se je od Grada pomikala proti Hodošu. Oblaki s točo, ki so jo poskušali razbiti že piloti avstrijske protitočne obrambe, so namreč potovali visoko in izredno naglo.

Po besedah Darka Kralja, vodje protitočne obrambe v centru, bi se takšnemu vremenskemu pojavu lahko izognili, če bi imeli specializirano letalo, ki bi se točonosnih oblakov lotilo z višine, tako da bi poletelo nad njimi. Pa še to ne bi bilo dovolj, je bil jasen Kralj. »Če bi res hoteli učinkovito obrambo pred točo, bi torej potrebovali dvomotorno letalo za višje letenje in ob našem letalu v Mariboru še eno dežurno letalo v Murski Soboti.«

Poškodovana telovadnica OŠ Šalovci

Tudi zato so se na razvojnem svetu pomurske regije že večkrat pogovarjali o tem, da bi Pomurje moralo samo pristopiti k projektu letalske obrambe pred točo. Pomenljivo: svet bi se moral – sicer zaradi druge problematike – sestati danes, a je bil nesklepčen. Od vabljenih županov so namreč prišli le štirje. Eden od njih, šalovski Iztok Fartek, ki se je že večkrat zavzel za bolj učinkovito obliko letalske obrambe pred točo, je tudi danes lahko le nemočno gledal, kaj vse je povzročila skorajda apokaliptična torkova vremenska ujma.

»Poškodovanih je najmanj trideset objektov, veliko od teh močno. Škoda bo precejšnja,« je ocenil Fartek. Z njim si je posledice vremenske kataklizme ogledala Jožica Tratar, ravnateljica Osnovne šole Šalovci. Toča je na šolski telovadnici razbila strešna okna iz plastike – voda je nato pritekla v notranjost in dvignila parket. Prepričana je, da bo nujna celovita sanacija, zato ni hotela ugibati, kolikšna je škoda.

Na teren se je danes zjutraj odpravila občinska komisija za popis škode. Svoje predstavnike so poslale tudi zavarovalnice. Še enkrat se je pokazala povezanost institucij v majhnih lokalnih skupnostih. Za izvedbo valete 9. razreda in zaključno prireditev ob koncu šolskega leta, ki je na šoli običajno potekala v telovadnici, se Jožica Tratar dogovarja z županom, saj da je mogoča selitev v glavno občinsko dvorano.

V Gornjih Petrovcih stolčenih 200 objektov

Stanko Kozic, poveljnik štaba civilne zaščite občine Gornji Petrovci, je bil na nogah od prvega vala toče. Povzel je, da se je nevihtna ujma začela v Ženavljah, nato se je razširila čez Šulince in Lucovo do Adrijancev in Šalovcev. Toča je zajela okoli 30 kvadratnih kilometrov občine. Zaradi večinoma opečnate kritine so potolčene številne strehe stanovanjskih in gospodarskih stavb. Skupaj s pomožnimi objekti se je ta številka povzpela do 200.

Kozic upa, da jim bo uspelo do novega dežja vsaj s folijo prekriti najbolj izpostavljene objekte. Štab civilne zaščite za Pomurje je v prizadete občine poslal enoto za hitri odziv na nesreče, ki jih povzroči narava oz. podnebje. Enota je opremljena s specialnim vozilom in opremo za odstranjevanje posledic neurja ter zalogami PVC-folij za prekritje poškodovanih stavb. Narava ni prizanesla niti povrtnini in poljščinam – posledice neurja si je v Gornjih Petrovcih že ogledal Ervin Kosi, državni sekretar na kmetijskem ministrstvu.

V tretji občini, nad katero se je v torek znesla narava, na Hodošu, so jo najbolj skupile kmetijske površine. Župan Denis Tamaško je izračunal, da je gmotna škoda nastala na približno polovici teh površin.