
Neomejen dostop | že od 14,99€
Državni zbor bo danes obravnaval novelo zakona o interventnih ukrepih po poplavah leta 2023, ki jo predlaga SDS. Z njo želi doseči, da lastnikom, ki so za obnovo svojih poplavljenih stanovanj dobili 20 odstotkov predplačila, za zneske do 20.000 evrov ne bi bilo treba z računi dokazovati, kako so prejeti denar porabili. Pristojni odbor predloga zakona ni podprl, si ga pa zelo želijo nekateri lastniki, ki so veliko obnovili sami in računov nimajo. Če dokazil ne bodo imeli, bodo denar morali vrniti.
»Konec leta 2023 sem prejel intervencijska sredstva proračuna za obnovo, vendar nisem bil obveščen, da moram hraniti račune za obnovo, ki sem jo izvedel v prvih dveh mesecih po poplavi. Vlada mi zdaj grozi, da bom moral prejeta sredstva vračati,« se je oglasil bralec. Trdi, da nikoli pred lanskim novembrom ni bil obveščen, da bo moral upravičenost prejetih sredstev dokazovati z računi, ter da tega ni zapisanega v zakonu o interventnih ukrepih. V zakonu namreč piše le, da kadar ministrstvo »ugotovi, da so osebe prejele sredstva, do katerih niso upravičene, /…/ se tem osebam naloži, da sredstva v 30 dneh od vročitve odločbe vrnejo«.
Bralec še opozarja, da nikjer ni bilo navedeno, za kaj sredstva lahko porabijo, in da je šele v pozivu za predložitev dokumentacije in dokazil, ki ga je dobil novembra lani, pisalo, da sredstva lahko porabijo izključno za ureditev prebivališča, ne za okolico stavbe, nevgrajene elemente, premičnine, pohištvo, stroje, orodje … »Zaradi poplave sem moral zamenjati zamrzovalno skrinjo, za nakup katere imam račun, a glede na poziv to ne sodi med upravičene stroške,« je še zapisal bralec. V javno objavljenih obrazcih za oceno škode in priloženem ceniku sicer ni navedene nobene opreme, pohištva ali zamrzovalne skrinje.
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je že večkrat povedal, da to, kar so ljudje dobili, ni odškodnina, ampak pomoč pri obnovi. To je davkoplačevalski denar, vsakdo, ki ga ni upravičeno porabil, ga bo moral vrniti. Vlada je v svojem odzivu na predlog zakona zapisala, da če je kdo dobil brezplačno pomoč v materialu ali pomoči pri obnovi, denarja torej ni potreboval.
Po podatkih s spletne strani ministrstva je bilo do 17. 12. 2024 skupaj izplačanih 34,89 milijona evrov predplačil za obnovo bivališč. Za vsakega lastnika je poimensko zapisano, koliko sredstev je prejel, nekateri so jih tudi že vrnili. Zakon namreč določa, da je lastnik lahko sredstva, če je ugotovil, da jih ne potrebuje, vrnil takoj. Nihče pa do zdaj še ni moral vrniti sredstev, ker bi jih porabil neupravičeno.
Z ministrstva so nam odgovorili, da so poziv za dokazila o porabi prejetih sredstev poslali skupaj 7028 prejemnikom predplačil. Do 24. januarja so prejeli 1270 odgovorov, od tega je 531 upravičencev sporočilo, da so obnovo že zaključili. Pri teh bodo zdaj pregledali ustreznost računov, jih morda pozvali k dopolnitvi dokumentacije, izvedli bodo upravni postopek, na koncu bo upravičenec prejel odločbo. Če so lastniki napisali, da stanovanja še niso obnovili, so rok za dostavo dokazil vsem premaknili na 30. september 2025 in tudi ta rok se lahko še podaljša.
Glede tega, ali so upravičenci vedeli, da morajo hraniti račune, pa z ministrstva odgovarjajo: »Ker gre za namensko dodeljena sredstva državnega proračuna, smo na ministrstvu v vseh naših javnih in medijskih objavah, na terenskih obiskih, pa tudi v okvirih informacij s številke 114 vedno poudarjali, naj upravičenci skrbno hranijo račune, saj bo treba ob izdaji odločbe dokazovati namen porabe prejetih sredstev.« A tega ni bilo v obvestilu o predplačilu, ki so ga dobili lastniki stanovanj.
Žalski župan Janko Kos je tako na začetku januarja pisal na ministrstvo, da lastniki niso vedeli, da morajo račune hraniti, za kaj denar lahko porabijo in da bodo obnovljeno morali tudi fotografirati. »Menimo, da je bilo obvestilo o upravičenosti do dodelitve sredstev prizadetim krajanom nepopolno in ni vsebovalo vseh potrebnih informacij za ustrezno ravnanje občanov. Dodatna navodila so občani dobili šele mesece po izplačilu sredstev, ki so jih po svojih najboljših močeh porabili za sanacijo svojih bivališč. Naknadno postavljanje zahtev je zavajajoče, pravno sporno ter pomeni veliko osebno in finančno stisko prizadetih občanov,« je dejal.
Kos je za Delo še povedal, da bi morali postaviti neko mejo, do katere ne bi bilo treba vračati sredstev, če nimaš računov. »Vprašanje ni, kdo je levi ali desni poplavljenec. Požreti morajo napako in si priznati, da ljudem niso povedali, da bodo morali hraniti račune in za kaj denar lahko porabijo,« je dejal. S predlogom SDS se strinja tudi braslovški župan Tomaž Žohar: »Vsi, ki so dobili predplačila, so imeli škodo. In s temi 20 odstotki nihče ne bo obogatel. Razumem pa tudi državo.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji