Predstavitvena informacija

Tihi ubijalec, ki je kot bomba za vaše ožilje

Povišano raven holesterola v krvi ima kar dve tretjini odraslih Slovencev. Neukrepanje lahko vodi do resnih zdravstvenih težav.
Fotografija: Preveč holesterola LDL v krvi lahko povzroči nastanek oblog na žilnih stenah in s tem pospeši nevaren proces – nastanek ateroskleroze, kar lahko posledično vodi v srčni infarkt, možgansko kap ali pa v gangreno spodnjih okončin.  FOTO: Depositphotos
Odpri galerijo
Preveč holesterola LDL v krvi lahko povzroči nastanek oblog na žilnih stenah in s tem pospeši nevaren proces – nastanek ateroskleroze, kar lahko posledično vodi v srčni infarkt, možgansko kap ali pa v gangreno spodnjih okončin.  FOTO: Depositphotos

Holesterolu pravijo tudi tihi ubijalec, saj lahko s povišanimi vrednostmi sobivamo, ne da bi sploh zaznali kakšne simptome, ki se potem pojavijo (pre)pozno in ko so naše žile že pošteno načete.

Holesterol je maščobna snov, ki jo najdemo v vseh telesnih celicah. Poznamo tako imenovani slabi (LDL) in dobri holesterol (HDL), ki nas v nasprotju s slabim ščiti pred boleznimi srca in ožilja.

Preveč holesterola LDL v krvi lahko povzroči nastanek oblog na žilnih stenah in s tem pospeši nevaren proces – nastanek ateroskleroze, kar lahko posledično vodi v srčni infarkt, možgansko kap ali pa v gangreno spodnjih okončin. Prav srčno-žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih.

Obloge na žilnih stenah. FOTO: Depositphotos
Obloge na žilnih stenah. FOTO: Depositphotos

Prav z uspešnim premagovanjem holesterola LDL bi lahko pomembno vplivali na manj smrti, poveznih s srčno-žilnimi obolenji. Dokazano je namreč, da znižanje holesterola bistveno upočasni napredovanje ateroskleroze in tako zmanjša nevarnost za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi ali pretočnih motenj v arterijah nog. Z znižanjem holesterola LDL za 1 mmol/l lahko tveganje za srčno-žilno umrljivost in srčni infarkt zmanjšate za 20 %.

Podatki iz nacionalnega programa primarne preventive pri boleznih srca in žilja v Sloveniji, ki obravnava zdravje ljudi, stare od 35 do 70 let, kažejo, da ima kar 67 odstotkov zvišano vrednost holesterola. Gre za skrb vzbujajoč podatek, ki bi moral pri vsakem med nami sprožiti rdeč alarm in takojšnje ukrepanje z rednimi pregledi. Vsaka odrasla oseba bi po priporočilih zdravnikov morala vsakih pet let preventivno preveriti vrednosti holesterola in ob povišanih vrednostih ustrezno ukrepati.

Z znižanjem holesterola LDL za 1 mmol/l lahko tveganje za srčno-žilno umrljivost in srčni infarkt zmanjšate za 20 %. FOTO: Depositphotos
Z znižanjem holesterola LDL za 1 mmol/l lahko tveganje za srčno-žilno umrljivost in srčni infarkt zmanjšate za 20 %. FOTO: Depositphotos

Razbijamo tri osnovne mite o holesterolu

Zakaj je slabi holesterol tako nevaren in kot tempirana bomba čaka, da se sproži in načne naše zdravje, bomo razumeli le, če ga bomo dobro spoznali. Tudi z razložitvijo treh najpogostejših mitov.

1. S povišanim holesterolom imajo težave večinoma samo predebeli

Ni nujno. Vzroki za nastanek holesterola so različni: prirojene motnje v presnovi maščob, razne bolezni (npr. sladkorna bolezen, bolezni ščitnice) in nekatera zdravila, kar ni povezano s težo posameznika. Drži pa, da so poleg dedne nagnjenosti pogosto pomembne tudi nezdrave življenjske navade, na primer mastna in kalorično preobilna hrana, telesna nedejavnost in kajenje.

Torej, če imate normalno telesno težo, še ne pomeni, da ne morete imeti povišanega holesterola, in obratno.

2. Premalo holesterola je lahko nevarno

To je mit iz preteklosti. Danes raziskave kažejo ravno nasprotno – holesterol LDL v našem telesu nima znane fiziološke funkcije, prav nasprotno: z njegovim upadanjem se zmanjšuje tudi tveganje za nastanek srčno-žilnih težav.

3. Holesterol lahko pozdravimo sami

Zelo nevarna in neodgovorna je domneva, da se lahko s povišanimi vrednostmi slabega holesterola spopadamo sami ali s pomočjo tako imenovanih »google strokovnjakov« in njihovih čudežnih prehranskih dopolnil. Takšni pripravki, ki jih lahko kupimo v prosti prodaji, se ne morejo primerjati z zdravilom, ki nastaja nadzorovano in v medicinskem okolju.

Ključni del zdravljenja so namreč strokovna diagnoza in posvet z zdravnikom ter redno jemanje predpisanih zdravil. Zdravnik vas namreč pozna, spremlja vaše zdravstveno stanje in natančno ve, kakšno zdravljenje in katera zdravila so za vas optimalna in zakaj se je odločil zanje.

Za kaj ti bije srce? FOTO: Depositphotos
Za kaj ti bije srce? FOTO: Depositphotos

Kako se učinkovito borimo proti povišanemu holesterolu

V boju proti povišanemu holesterolu boste uspešni, če boste opremljeni z dovolj znanja, če boste poskrbeli za kakovostno preventivo in v primeru povišanih vrednosti zaupali navodilom svojega zdravnika.

Zdrav življenjski slog je nedvomno prvi korak v boju proti holesterolu – to pomeni, da redno poskrbite za uravnoteženo prehrano in dovolj gibanja ter se izogibate še drugim dejavnikom tveganja, kot so kajenje, stres in alkohol.

FOTO: Depositphotos
FOTO: Depositphotos

Ustrezna prehrana v boju proti škodljivemu holesterolu

Zdrava hrana mora vsebovati čim manj nasičenih maščobnih kislin (ki so v maslu, slanini, masti ipd.) in soli ter čim več zelenjave, sadja in v vodi topnih vlaknin. Taka hrana zmanjšuje vsebnost maščob v krvi in s tem varuje žile.

Pomembno je, da ne izpuščate obrokov in dan vedno začnete z obilnim zajtrkom. Zadnji obrok hrane pojejte najmanj dve uri pred spanjem in se izogibajte prigrizkom.

Smernice za bolj uravnoteženo prehrano:

  • Pet je boljše kot tri – pojejte pet manjših obrokov na dan, izogibajte se prenajedanju, saj boste z obilnimi obroki samo obremenjevali krvni obtok in prebavne organe.
  • Izbira maščob – izogibajte se nenasičenim maščobam (maslo, mast, maščoba pri mesu …), ki so večinoma živalskega izvora, in jih nadomestite z nenasičenimi. Maščobne kisline, ki jih vsebujejo meso in mesni izdelki, siri in polnomastno mleko, ter transnenasičene maščobne kisline, ki so v margarini, so škodljive, saj zvišujejo holesterol in s tem povečujejo koronarno ogroženost. Tem prehranskim izdelkom se raje izogibajte.
  • Vlaknine – uživajte živila, ki vsebujejo več vlaknin: žita, zelenjava, sadje, stročnice, razni oreščki.
  • Priprava hrane – kuhajte nad paro ali pripravite živila v manjši količini vode. Jedi lahko spečete tudi v foliji ali na žaru. Pri peki uporabljajte manjše količine olja, izognite se cvrtju. Pomembno je tudi, da ne pretiravate s soljo in se izogibate koncentratom in industrijsko pripravljenim omakam.

Poleg diete, ki ima skromen učinek, je danes najučinkovitejši pristop zdravljenje z zdravili. Na prvem mestu so statini, ki v najsodobnejših različicah znižajo holesterol LDL tudi do 50 %, dodatno pa stabilizirajo vnetje v žilnih oblogah in preprečujejo nastajanje nevarnih akutnih žilnih dogodkov. Kombinacija statinov z ezetimibom zniža holesterol tudi do 65 %.

Ključni del zdravljenja so strokovna diagnoza in posvet z zdravnikom ter redno jemanje predpisanih zdravil. FOTO: Depositphotos
Ključni del zdravljenja so strokovna diagnoza in posvet z zdravnikom ter redno jemanje predpisanih zdravil. FOTO: Depositphotos


Naročnik oglasne vsebine je Krka, d. d., Novo mesto