Tonin na kongresu tudi čez »kul« opozicijo

Predsednik NSi članstvu zagotovil, da bo v politiki tudi v prihodnje iskal priložnosti za sodelovanje, ne pa delitve.
Fotografija: Matej Tonin, predsednik NSi in minister za obrambo, je danes spregovoril na digitalnem kongresu stranke. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Matej Tonin, predsednik NSi in minister za obrambo, je danes spregovoril na digitalnem kongresu stranke. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Predsednik NSi Matej Tonin je članstvu zagotovil, da bo v politiki tudi v prihodnje iskal priložnosti za sodelovanje, ne za delitve.

Tonin je v današnjem nagovoru na digitalnem volilnem kongresu stranke pojasnil, da so se zaradi epidemije koronavirusa tokrat morali odreči privilegiju srečanja v živo. A opogumlja ga dejstvo, da jih družijo skupne krščansko-demokratske vrednote. »Krščanski demokrati verjamemo v svobodo, pravičnost, varnost in človekovo dostojanstvo. Na teh vrednotah gradimo vse naše delovanje,« je povedal.


Neposrečena tvitanja in pisma


Nova Slovenija je v vlado po njegovih besedah vstopila iz odgovornosti do ljudi in do domovine. »Prav nič kul se mi ne zdijo nespretni poskusi rušenja vlade v času največjih izzivov v času samostojne Slovenije«. V dneh, ko je Slovenija žal visoko na svetovnih lestvicah po številu smrtnih žrtev zaradi covida-19, se nekateri ukvarjajo s preštevanjem parlamentarnih glasov, je pripomnil.

Po njegovih besedah so vse moči in znanje NSi usmerjene v učinkovit spopad z epidemijo. »Opozicijo prosim, da nam pri tem pomaga, ne pa da spodkopava naše delo,« je dejal.

Janeza Janšo je Tonin opomnil, da vsak lok lahko poči, če ga preveč napneš. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Janeza Janšo je Tonin opomnil, da vsak lok lahko poči, če ga preveč napneš. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Za predsednika vlade Janeza Janšo pa je Tonin dejal, da je že dolga leta na politični sceni in zagotovo ve, da »vsak koalicijski lok enkrat poči, če ga preveč napenjaš«. Za državo bi bila po oceni prvaka NSi velika škoda, če bi se v kritičnih časih razletela vladna koalicija zaradi neposrečenega tvita ali pisma.

Po njegovih besedah je sicer predvsem pomembno, da bi zdravstveni sistem zmogel breme krize. »Trenutno je izrednega pomena, da združimo naše moči in zagotovimo dovolj postelj in predvsem dovolj zdravstvenega kadra,« je povedal.

Ozrl pa se je tudi na obdobje po epidemiji koronavirusa, ko bo treba opraviti resen premislek o tem, kakšen zdravstveni sistem si želimo. Epidemija bo čakalne vrste zagotovo podaljšala. »Parole o javnem zdravstvu ne bodo dovolj. Potrebujemo dostopno zdravstvo. Potrebujemo sistem, v katerem vsakdo, reven ali bogat, pride do zdravnika takoj, ko ga potrebuje,« je poudaril.
Tonin, sicer obrambni minister, se je v nagovoru dotaknil tudi varnostne krize oz. terorističnih in drugih nasilnih dejanj v neposredni bližini Slovenije. V teh časih je zato po njegovih besedah treba poskrbeti za varnost in se odločno zoperstaviti vsem ekstremizmom.
 

Za vojsko ne gre preveč denarja


»Slovenska vojska je garant naše varnosti in steber naše samostojnosti,« je poudaril in ponovno izrazil zadovoljstvo nad v petek sprejetim zakonom, ki predvideva okrepljeno financiranje vojaških naložb. Z njim nameravajo en odstotek državnega proračuna letno nameniti za okrepitev varnosti. »To nikakor ne more biti preveč,« je ocenil.

image_alt
Levica v zbiranje podpisov za referendum


Predsednik NSi, ki je tudi edini kandidat za ponovitev dveletnega mandata na letošnjem volilnem kongresu, je izpostavil tudi nekatere bistvene dosežke drugih dveh ministrov iz vrst NSi. Minister za delo Janez Cigler Kralj je s koordinacijo priprave polovice protikoronskih svežnjev bo besedah Tonina ohranil več kot 300.000 delovnih mest, minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec pa je poskrbel za zgodovinsko največji infrastrukturni investicijski paket. Članstvo je ob tem Tonin pozval, naj ministrom posredujejo tudi svoje predloge.

Poudaril je še, da je NSi stranka dialoga, ki je zmožna sodelovati z vsem strankami, levo in desno. Kot je dejal, bo v slovenski politiki iskal priložnosti za sodelovanje, ne pa razlogov za prepir in nove delitve. »Močnejša kot bo Nova Slovenija, bolj normalna in bolj evropska bo Slovenija,« je še dodal.
 

Digitalizacija v zdravstvu


Na digitalnem kongresu NSi so pripravili tudi pogovore z gosti. V njih so med drugim poudarili pomen solidarnosti in skrbi za skupnost. Zavzeli so se za reformo zdravstvenega sistema, pri čemer so izpostavili pomen digitalizacije. Gospodarstveniki pa so se ob ukrepih zoper dolžniško krizo zavzeli tudi za debirokratizacijo.

V pogovoru o koronski krizi kot izzivu za prenovo zdravstvenega sistema so sogovorniki izpostavili sodobno tehnologijo, v katero da v tem letu nekatere države vlagajo veliko sredstev in ki omogoča tudi hiter razvoj cepiva proti covidu-19.

Kongres NSi. FOTO: Tadej Regent/Delo
Kongres NSi. FOTO: Tadej Regent/Delo


Prav tako so se zavzeli za digitalizacijo, ki med drugim omogoča zbiranje podatkov v kakovostni obliki. Ta bi zdravniku omogočala, da bi večji del svojega časa posvetil bolnikom, ne pa da mora pretipkavati podatke in jih vnašati v sistem, je dejala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant, ki prednost vidi tudi v prihrankih in debirokratizaciji.

Specialist infektologije Federico Potočnik je prepričan, da v Sloveniji potrebujemo korenito zdravstveno reformo, ki bo dala več moči različnim ustanovam. Tomaž Gornik iz podjetja Better je omenil tudi uporabo umetne inteligence, ki je po njegovem mnenju dobrodošla pri nekaterih opravilih, kjer bolnik ni fizično prisoten, kot je denimo analiza slik. Sogovorniki pa so si bili enotni, da tehnologija ne more nadomestiti osebnega stika bolnika z zdravnikom oz. človeške bližine.
 

Nezavidljivo gospodarstvo


Sodelujoči v razpravi o gospodarstvu so se strinjali, da so aktualne razmere nezavidljive. Generalni direktor gostinstva Jezeršek Martin Jezeršek je poudaril, da se mnogi v panogi borijo za preživetje, nekateri pa tudi že propadajo. Nadeja se, da bi bila glede na napovedi o cepivih točka preloma lahko nekje sredi prihodnjega leta. Med nalogami vlade, ki bi pripomogle k uspešnemu okrevanju podjetij, pa je omenil debirokratizacijo in ukrepe zoper dolžniško krizo.

Jure Knez iz podjetja Dewesoft se je strinjal, da za zdaj prav velikih razlogov za optimizem ni. Je pa vendarle pozitivno, da se brezposelnost kljub temu ni povečala in da je stečajev za zdaj celo manj kot lani. Slovenija je torej stopila skupaj, saj se zaveda, da je treba gospodarstvo ohraniti v pogonu, je povedal.

Po oceni ekonomista in nekdanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča je bila pomoč za gospodarstvo upravičena. Počasi pa prihajamo v fazo, ko bodo nekateri stečaji postali neizogibni in bodo nekatere dobavne verige začele razpadati. Takrat bo treba gospodarstvo zagnati na novo, je opozoril. So pa zlasti mala podjetja v krizi pokazala, da znajo preživeti, je poudaril.
 

Manjka solidarnosti


V pogovoru o svetu po covidu-19 pa so spregovorili o tem, kako epidemija preizkuša naše vrednote in spreminja način življenja. Po besedah psihologa Mateja Tuška ima epidemija močne posledice na posameznika in na družbo. Nekdanji minister Žiga Turk meni, da je epidemija diskreditirala tako individualizem kot kolektivizem in opozorila na pomen skupnosti. Ker je skupnost vtkana v same temelje krščanstva, pa aktualne razmere terjajo večjo prisotnost krščanske demokracije, meni.

Nekdanji minister Žiga Turk meni, da je epidemija diskreditirala tako individualizem kot kolektivizem. FOTO: Leon Vidic/Delo 
Nekdanji minister Žiga Turk meni, da je epidemija diskreditirala tako individualizem kot kolektivizem. FOTO: Leon Vidic/Delo 


Ob navedbah nekaterih, da so se v boju s pandemijo bolje odrezale kolektivistične družbe, denimo azijske, je pravnica Verica Trstenjak opozorila, da med članicami EU manjka solidarnosti, kar da se je pokazalo že v migracijski krizi in se kaže tudi zdaj. Ob tem je izpostavila prednosti, ki jih imamo v EU, denimo pri naročanju cepiv. Za dolgoročno sodelovanje bolj povezane Evrope pa bo po njenem mnenju potreben premislek tudi o sistemu veta.

Kot so omenili sogovorniki, so sicer družbe različne, zato tudi ni mogoče povsod sprejemati enakih ukrepov za zajezitev širjenja covida-19. Pravnik Matej Avbelj je kot specifičnost slovenske družbe izpostavil njeno razklanost. Po njegovih besedah se pri nas tistega, ki ima drugačno mnenje, razume kot nasprotnika, domala sovražnika.

Po končanem sedemurnem programu, na katerem so predstavili tudi kandidate za funkcije v stranki, so volilni kongres NSi prekinili in ga bodo nadaljevali v četrtek. Volitve predsednika stranke in članov organov stranke namreč potekajo po pošti, izide bodo razglasili v četrtek, na nadaljevanju kongresa v enaki obliki.

Delegati so se v razpravo vključevali na daljavo. Več jih je pohvalilo vodstvo stranke, ministrsko ekipo in organizacijo kongresa. Med drugim pa je bilo slišati pomisleke, zakaj vrh stranke vztraja pri podpori ukinitvi volilnih okrajev, saj da bi lahko to stranki povzročilo škodo na naslednjih volitvah. Prav tako je bilo zaslediti poziv, da je treba začeti s pripravami na volitve, da vodstvo pripravi strategijo, če bo volilna kampanja potekala v času, ko fizični stiki ne bodo možni.

Komentarji: