Tonin: Zaradi fotografiranja glasovnic je lahko glasovanje razveljavljeno
Dosedanji predsednik odhaja z dnem zaprisege Šarčeve vlade. Opozarja, da bo Levica pri sestavi delovnih teles imela status koalicijske stranke.
Odpri galerijo
Matej Tonin (NSi) je že spisal in podpisal odstopno izjavo z mesta predsednika državnega zbora, katerega vodenje je prevzel pred dvema mesecema. Na čelo se je zavihtel z 80 glasovi, podprle pa so ga vse stranke z izjemo Levice. Že takrat je napovedal, da se je z mesta pripravljen umakniti in da ne bo oviral sestavljanja nove vlade.
Odstopil bo na dan, ko bo zaprisegla trinajsta slovenska vlada pod vodstvom Marjana Šarca, predsednika istoimenske liste. Po predvideni časovnici bo seja, na kateri bodo izbirali tudi novega predsednika državnega zbora, potekala 13. septembra. Šarčeva peterica bo najverjetneje, kot je znano, na to mesto predlagala predsednika SD in dosedanjega kmetijskega ministra Dejana Židana.
Tonin ima pred seboj še nekaj nalog. Prihodnji teden se bo sestal z vodji poslanskih skupin in se poskušal dogovoriti o ustanovitvi komisij in odborov, prav tako bo z njimi iskal dogovor o izvolitvi treh podpredsednikov državnega zbora. Septembra ga čakajo, kot je napovedal dopoldne, še nekatere obveznosti na blejskem strateškem forumu, za prihodnji mesec pa je izdal tudi časovnico dogajanja na Šubičevi.
Pojasnil je, da bo celotnemu postopku glasovanja o mandatarju namenjenih devet ur (od predstavitve stališč do prekinitve seje zaradi tajnih volitev), pred njim pa bodo poslanci obravnavali še odlok, s katerim bodo dodatnih 35 milijonov evrov namenili skrajšanju čakalnih dob v zdravstvu. Seja se bo začela ob 10. uri. Glasovanje bodo morali opraviti pred polnočjo, ko se izteče drugi krog iskanja mandatarja.
Posebno pozornost je na današnji tiskovni konferenci namenil še fotografiranju, podpisovanju in označevanju glasovnic, kar bi se lahko zgodilo na petkovem glasovanju o mandatarju, o čemer pišemo danes. Večina poslanskih skupin je napovedala, da svojih poslancev ne bo poskušala disciplinirati s takšnimi metodami, edini mandatarski kandidat Marjan Šarec pa je o omenjenem fotografiranju spregovoril za Sobotno prilogo.
»Vse poslanske skupine, zlasti njihove vodje, seznanjam, da bi morebitno označevanje, podpisovanje, fotografiranje glasovnic pomenilo kršitev ustave in kazenskega zakonika,« je dejal Tonin.
V teh primerih lahko nastopijo pravne posledice, denimo to, da se zaradi kršitev ustave razveljavi izvolitev predsednika vlade, je bil jasen predsednik DZ. Zato bo tovrstne prakse poskušal preprečiti.
Tonin se je obregnil še ob status Levice, ki je s Šarčevo koalicijo minuli teden podpisala protokol o sodelovanju. Zaradi tega se postavlja vprašanje, ali je stranka koalicijska ali opozicijska. Po njegovem prepričanju, ki ga opira tudi na stališča nekaterih pravnih strokovnjakov, ki nočejo biti imenovani, gre za koalicijsko stranko.
Temu v prid govori njen podpis formalnega sodelovanja s Šarčevo koalicijo, razlaga Tonin. Njena umestitev je še zlasti pomembna zaradi določanja sedežev v parlamentarnih delovnih telesih, saj poslovnik med drugim določa, da komisijo za nadzor javnih financ in komisijo za nadzor varnostno-obveščevalnih služb vodi opozicija.
»Dogovor med strankami je praktično koalicijski, z izjemo tega, da Levica v vladi ne bo imela svojih ministrov,« je še poudaril.
Odstopil bo na dan, ko bo zaprisegla trinajsta slovenska vlada pod vodstvom Marjana Šarca, predsednika istoimenske liste. Po predvideni časovnici bo seja, na kateri bodo izbirali tudi novega predsednika državnega zbora, potekala 13. septembra. Šarčeva peterica bo najverjetneje, kot je znano, na to mesto predlagala predsednika SD in dosedanjega kmetijskega ministra Dejana Židana.
Tonin ima pred seboj še nekaj nalog. Prihodnji teden se bo sestal z vodji poslanskih skupin in se poskušal dogovoriti o ustanovitvi komisij in odborov, prav tako bo z njimi iskal dogovor o izvolitvi treh podpredsednikov državnega zbora. Septembra ga čakajo, kot je napovedal dopoldne, še nekatere obveznosti na blejskem strateškem forumu, za prihodnji mesec pa je izdal tudi časovnico dogajanja na Šubičevi.
- 16. 8. kolegij predsednika državnega zbora
- 17. 8. izredna seja z volitvami novega predsednika vlade
- 20. in 21. 8. delovni posvet vodij poslanskih skupin o načinu sestavljanja delovnih teles
- 23. 8. izredna seja z volitvami podpredsednikov državnega zbora in sestavljanje vseh delovnih teles
- 7. 9. in 10. 9. zaslišanja kandidatov za ministre
- 13. 9. izredna seja DZ z volitvami vlade in novega predsednika DZ
Pojasnil je, da bo celotnemu postopku glasovanja o mandatarju namenjenih devet ur (od predstavitve stališč do prekinitve seje zaradi tajnih volitev), pred njim pa bodo poslanci obravnavali še odlok, s katerim bodo dodatnih 35 milijonov evrov namenili skrajšanju čakalnih dob v zdravstvu. Seja se bo začela ob 10. uri. Glasovanje bodo morali opraviti pred polnočjo, ko se izteče drugi krog iskanja mandatarja.
Protiustavno fotografiranje glasovalnih lističev
Posebno pozornost je na današnji tiskovni konferenci namenil še fotografiranju, podpisovanju in označevanju glasovnic, kar bi se lahko zgodilo na petkovem glasovanju o mandatarju, o čemer pišemo danes. Večina poslanskih skupin je napovedala, da svojih poslancev ne bo poskušala disciplinirati s takšnimi metodami, edini mandatarski kandidat Marjan Šarec pa je o omenjenem fotografiranju spregovoril za Sobotno prilogo.
»Vse poslanske skupine, zlasti njihove vodje, seznanjam, da bi morebitno označevanje, podpisovanje, fotografiranje glasovnic pomenilo kršitev ustave in kazenskega zakonika,« je dejal Tonin.
Takšno ravnanje z glasovnicami bi pomenilo kršitev:
- 111. člena ustave (tajnost volitev predsendika vlade)
- 82. člena ustave (svobodni mandat poslanca)
- 43. člena ustave (svobodna volilna pravica)
- 156. člena kazenskega zakonika (tajnost glasovanja)
V teh primerih lahko nastopijo pravne posledice, denimo to, da se zaradi kršitev ustave razveljavi izvolitev predsednika vlade, je bil jasen predsednik DZ. Zato bo tovrstne prakse poskušal preprečiti.
Status Levice ključen za ravnotežje moči
Tonin se je obregnil še ob status Levice, ki je s Šarčevo koalicijo minuli teden podpisala protokol o sodelovanju. Zaradi tega se postavlja vprašanje, ali je stranka koalicijska ali opozicijska. Po njegovem prepričanju, ki ga opira tudi na stališča nekaterih pravnih strokovnjakov, ki nočejo biti imenovani, gre za koalicijsko stranko.
Temu v prid govori njen podpis formalnega sodelovanja s Šarčevo koalicijo, razlaga Tonin. Njena umestitev je še zlasti pomembna zaradi določanja sedežev v parlamentarnih delovnih telesih, saj poslovnik med drugim določa, da komisijo za nadzor javnih financ in komisijo za nadzor varnostno-obveščevalnih služb vodi opozicija.
»Dogovor med strankami je praktično koalicijski, z izjemo tega, da Levica v vladi ne bo imela svojih ministrov,« je še poudaril.
Nekaj možnih scenarijev sestave nove vlade
Šarec je izvoljen, a v predvidenem roku ne vloži ministrske liste kandidatov.
Državni zbor mu podaljša rok, če je niti v tem času ne vloži, mu mandat avtomatsko preneha. Vrnemo se v prvi krog iskanja mandatarja.
Šarec je izvoljen in vloži listo kandidatov, vendar ne prejme podpore.
Potem lahko vloži novo, če je ta spet zavrnjena, poslanci glasujejo o vsakem kandidatu posebej. Če dve tretjini kandidatov ne prejmeta podpore, se vrnemo v prvi krog iskanja mandatarja.
Šarec ni izvoljen.
Začne teči 48-urni rok, v katerem se poslanci odločajo, ali bodo mandatarja iskali v tretjem krogu. V njem lahko mandatarja predlaga vsaka poslanska skupina ali deset poslancev. Tretji krog volitev sledi 27. avgusta, kandidature bo mogoče vlagati do začetka seje. Če iskanje mandatarja niti v tretjem krogu ni uspešno, sledita razpust državnega zbora in predčasne volitve.
Šarec je izvoljen, a v predvidenem roku ne vloži ministrske liste kandidatov.
Državni zbor mu podaljša rok, če je niti v tem času ne vloži, mu mandat avtomatsko preneha. Vrnemo se v prvi krog iskanja mandatarja.
Šarec je izvoljen in vloži listo kandidatov, vendar ne prejme podpore.
Potem lahko vloži novo, če je ta spet zavrnjena, poslanci glasujejo o vsakem kandidatu posebej. Če dve tretjini kandidatov ne prejmeta podpore, se vrnemo v prvi krog iskanja mandatarja.
Šarec ni izvoljen.
Začne teči 48-urni rok, v katerem se poslanci odločajo, ali bodo mandatarja iskali v tretjem krogu. V njem lahko mandatarja predlaga vsaka poslanska skupina ali deset poslancev. Tretji krog volitev sledi 27. avgusta, kandidature bo mogoče vlagati do začetka seje. Če iskanje mandatarja niti v tretjem krogu ni uspešno, sledita razpust državnega zbora in predčasne volitve.