Tradicionalni recital Prešernove poezije
V organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije na ljubljanskem Prešernovem trgu poteka tradicionalni recital Prešernove poezije.
Odpri galerijo
Prešernov spomenik v Ljubljani. FOTO: Leon Vidic/Delo
Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) je ob 12. uri na ljubljanskem Prešernovem trgu organiziralo že 34. tradicionalni recital Prešernove poezije. Ob slovenskem kulturnem prazniku so igralke in igralci iz vseh slovenskih poklicnih gledališčih hiš in samostojni ustvarjalci na področju kulture s poezijo počastili obletnico smrti Franceta Prešerna.
Recital se je letos na vseh treh prizoriščih, recitacija poteka tudi na novogoriškem Bevkovem trgu in mariborskem Grajskem trg, začel z nepogrešljivo Zdravljico.
Prireditev se je pred 34. leti začela kot protest, kot delček borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje skupne države. Nastala je kot odgovor in protest zoper namene politikov, da na območju nekdanje skupne države naredijo eno kulturno ministrstvo ter s tem zmanjšajo moč slovenske besede in slovenske državotvorne drže, zo v napovedi današnjega dogodka zapisali v Združenju dramskih umetnikov Slovenije.
Interpretacijama Zdravljice sta sledila govora ljubljanskega podžupana Dejana Crneka, ki je spomnil, da ima prestolnica v imenu skrito ljubezen ter, kot verjame, tudi ljubezen do kulture, in predsednika Združenja dramskih umetnikov Slovenije Boris Mihalja. Ta je med drugim poudaril, da »kulturni praznik izraža svečanost duha, vedenj in znanj skupnosti, ki ji pripadamo. Časti tiste, katerih dosežki dokazujejo skupno izjemnost. Časti medsebojne povezanosti in zaupanja vase...«
Opozoril je tudi na vrhove oziroma »izjemne posameznike, vztrajne umetnike, raziskovalce in ustvarjalce, pogosto močno obsijane s soncem in temu primerno tudi z gostimi sencami,..«. Po njegovih besedah zmore »neprecenljivost in enkratnost, ki vzbuja neubesedljive podobe in občutke oblikovati le tisti, ki ima v lasti danost, prejeto brez plačila - nadarjenost, ki se z vsakodnevnim delom lahko preoblikuje v vrhunskost«.
Mihalj je opozoril na prizadevanja ZDUS, da bi se področje umetnosti in kulture končno uredilo. Izdelali so že nekaj projektov, ki so jih posredovali ministrstvu za kulturo in vladi. Med pobudami je tudi vzpostavitev zdravstvene enote, ki bi lahko zaživela po vzoru ambulante za športnike.
Po nastopu lanske Borštnikove nagrajenke Marinke Štern z interpretacijo pesmi Je od vesel'ga časa teklo leto je Niko Goršič interpretiral pesem Pevcu, Jelka Mrzel pa je prebrala še misel Antona Slodnjaka, ki je nekoč zapisal, da je Zdravljica »ena najčistejših in naravnih izpovedi, kar jih je dalo človeško srce«. S svojimi interpretacijami so med drugim nastopili še Danijel Malalan, Rok Kunaver, Uroš Potočnik in Neda Bric. Gaja Višnar je interpretirala še angleško različico Zdravljice v prevodu Janka Lavrina.
Recital se je letos na vseh treh prizoriščih, recitacija poteka tudi na novogoriškem Bevkovem trgu in mariborskem Grajskem trg, začel z nepogrešljivo Zdravljico.
Prireditev se je pred 34. leti začela kot protest, kot delček borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje skupne države. Nastala je kot odgovor in protest zoper namene politikov, da na območju nekdanje skupne države naredijo eno kulturno ministrstvo ter s tem zmanjšajo moč slovenske besede in slovenske državotvorne drže, zo v napovedi današnjega dogodka zapisali v Združenju dramskih umetnikov Slovenije.
Interpretacijama Zdravljice sta sledila govora ljubljanskega podžupana Dejana Crneka, ki je spomnil, da ima prestolnica v imenu skrito ljubezen ter, kot verjame, tudi ljubezen do kulture, in predsednika Združenja dramskih umetnikov Slovenije Boris Mihalja. Ta je med drugim poudaril, da »kulturni praznik izraža svečanost duha, vedenj in znanj skupnosti, ki ji pripadamo. Časti tiste, katerih dosežki dokazujejo skupno izjemnost. Časti medsebojne povezanosti in zaupanja vase...«
Opozoril je tudi na vrhove oziroma »izjemne posameznike, vztrajne umetnike, raziskovalce in ustvarjalce, pogosto močno obsijane s soncem in temu primerno tudi z gostimi sencami,..«. Po njegovih besedah zmore »neprecenljivost in enkratnost, ki vzbuja neubesedljive podobe in občutke oblikovati le tisti, ki ima v lasti danost, prejeto brez plačila - nadarjenost, ki se z vsakodnevnim delom lahko preoblikuje v vrhunskost«.
Mihalj je opozoril na prizadevanja ZDUS, da bi se področje umetnosti in kulture končno uredilo. Izdelali so že nekaj projektov, ki so jih posredovali ministrstvu za kulturo in vladi. Med pobudami je tudi vzpostavitev zdravstvene enote, ki bi lahko zaživela po vzoru ambulante za športnike.
Po nastopu lanske Borštnikove nagrajenke Marinke Štern z interpretacijo pesmi Je od vesel'ga časa teklo leto je Niko Goršič interpretiral pesem Pevcu, Jelka Mrzel pa je prebrala še misel Antona Slodnjaka, ki je nekoč zapisal, da je Zdravljica »ena najčistejših in naravnih izpovedi, kar jih je dalo človeško srce«. S svojimi interpretacijami so med drugim nastopili še Danijel Malalan, Rok Kunaver, Uroš Potočnik in Neda Bric. Gaja Višnar je interpretirala še angleško različico Zdravljice v prevodu Janka Lavrina.
