Fides ne odstopa od temeljne zahteve po izstopu iz enotnega plačnega sistema
Ustavno sodišče je do končne odločitve o zadevi, zadržalo izvajanje 48. člena PKP10, ki zdravnikom in zobozdravnikom omogoča dvig plačne meje s 57. na 63. plačni razred.
Niti predstavniki sindikatov, ki so vložili pobudo za oceno ustavnosti, niti Fides niso presenečeni nad sklepom, a čakajo na končno odločitev. Brez odgovora pa ostaja vprašanje, kaj zadržanje pomeni za že izpogajana zvišanja plač zdravnikov.
Pobudniki za oceno ustavnosti – predstavniki petih central reprezentativnih sindikatov: Branimir Štrukelj, Lidija Jerkič, Peter Majcen, Jakob Počivavšek in Evelin Vesenjak – zatrjujejo, da 48. člen PKP10 ne pomeni nujnega ukrepa, ki bi bil povezan z epidemijo in zato ne spada v ta interventni zakon, državni zbor pa glede tega ne bi smel sprejeti sklepa o nedopustnosti referenduma.
Ustavno sodišče je zadržalo določilo za dvig zgornje plačne meje samo za zdravnike.
Poklukar napoveduje iskanje rešitve z zdravniki in medicinskimi sestrami.
Na del zahtev sindikatov javnega sektorja ta sklep ne vpliva.
Kot eno od utemeljitev za zadržanje je ustavno sodišče navedlo, da bi lahko nastale težko popravljive posledice. Če bi se 48. člen izvrševal, a bi se v ustavnosodni presoji izkazalo, da je bil sprejet v protiustavnem postopku in bi ga razveljavili, za nazaj ne bi bilo mogoče zahtevati vračila preveč izplačanih plač, saj bi bile te v vmesnem času določene skladno z zakonom in kolektivno pogodbo. S tem bi bila nepovratno oškodovana javna sredstva.
Izvrševanje izpodbijane odločbe bi, mimo postopka, ki ga določa zakon o sistemu plač v javnem sektorju, povzročilo poseg v temelje plačnega sistema javnih uslužbencev, katerih cilj je uveljavitev načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, in to brez socialnega dialoga, ki ga za nazaj ni mogoče vzpostavljati.
Zakonodajalec ima, po mnenju ustavnega sodišča, kljub zadržanju možnost, da tistim zdravnikom, ki so obremenjeni zaradi zdravljenja bolnikov s covidom-19, enako kot do zdaj pomaga z dodatki in s tem vsaj začasno zaustavi morebitne odhode zdravnikov iz javnega zdravstvenega sistema, kar državni zbor navaja kot škodljive posledice zadržanja.
Za ta sklep je glasovalo sedem sodnikov, proti sta bila ddr. Klemen Jaklič in Marko Šorli.
Čakanje na končno odločitev
Ker je bil izpodbijani člen eden od temeljev za pogajanja med vlado in zdravniškim sindikatom, pri katerih so se v osnutku dogovorili za najmanj 26-odstotni dvig plač, a sporazum še ni podpisan, smo ministrstvo za zdravje vprašali, kaj to pomeni za dogovor. Minister Janez Poklukar je komentiral, da je odločitve sodišča treba spoštovati, tudi če nam vedno niso pogodu: »Skupaj z zdravniki in z medicinskimi sestrami bomo v prihodnjih dneh nadaljevali pogovore in iskali rešitve. Je pa vprašanje, kaj lahko neposredno pred volitvami naredimo.«
Sindikat Fides pa je zapisal, da jih zadržanje 48. člena PKP10 – ki so ga razumeli kot poskus vlade nagraditi požrtvovalno delo zdravnikov med epidemijo – ni presenetilo in jih ne bo odvrnilo od temeljne zahteve po izstopu zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega sistema plač.
Uveljavljanje parcialnih zahtev sindikatov, ki so vložili pobudo za ustavno presojo, na račun javnega zdravstva in bolnikov, je skrajno zavržno in dvolično, so zapisali, zadržanje izpodbijane določbe pa ocenjujejo kot Pirovo zmago sindikatov, saj so izgubili še edini argument, s katerim so utemeljevali zahtevo po splošnem zvišanju plač zaposlenih v javnem sektorju. Glavni stavkovni odbor Fidesa se bo sestal v torek, 15. februarja.
Janša: Ustavno sodišče spet politizira
S tvitom se je odzval tudi predsednik vlade Janez Janša: »PKP10 je vsaj začasno omogočil napredovanje najbolj sposobnih zdravnikov specialistov preko 57. plačnega razreda, v katerem se gnete največje število. S tem se omogoči premik navgor tudi mladim zdravnikom, ki so prav tako podplačani. A ustavno sodišče spet politizira.«
»Če bi vlada ravnala zakonito in bi spremembe izvedli po zakoniti poti, bi zdravniki, skupaj z vsemi, ki jim na enak način pripada, lahko imeli višje plače. Ključna odgovornost vlade je, da je uporabila nezakonite poti, čeprav je vedela, da to pač ne more biti sprejeto, dokler v Sloveniji velja princip pravne države in pravne varnosti,« je odgovoril Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije.
Za Jakoba Počivavška, vodjo druge pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, je odločitev pričakovana, žalosti pa ga, da čeprav je ustavno sodišče že večkrat jasno povedalo, da se s PKP ne smejo uveljavljati zadeve, ki niso povezane z epidemijo, vlada vztraja pri takih rešitvah.
»Treba bo počakati na končno odločitev,« je poudaril Počivavšek in dodal, da je PKP10 povzročil velike napetosti v javnem sektorju, ne želi pa prejudicirati, ali bo sklep ustavnega sodišča vplival na sindikalne zahteve, na katere naj bi vlada odgovorila do torka. Opozoril je, da na pozive po usklajevanju vrednosti plačnih razredov in po odpravi uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice sklep ustavnega sodišča ne vpliva.xxxx
