V aplikaciji bosta vidna osebno ime in letnica rojstva
Direktor NIJZ Milan Krek je poudaril, da smo edina država v Evropi, kjer se bodo ob branju QR-kode pokazali le ti osebni podatki.
Odpri galerijo
Pri nas je pravno podlago za aplikacijo urejala novela zakona o nalezljivih boleznih, ki je za to matični zakon, a jo je DZ zavrnil. To bi lahko uredili tudi v kakšnem drugem zakonu, a iste materije ne morejo urejati v več zakonih, je pojasnil Krek. FOTO: Jure Eržen/Delo
V četrtek je NIJZ objavil novo – že tretjo – različico mobilne aplikacije za preverjanje izpolnjevanja pogojev PCT. Ta z odčitavanjem QR-kode evropskega digitalnega potrdila uporabniku posreduje podatek o izpolnjevanju pogoja PCT, odčitata se tudi osebno ime in letnica rojstva osebe. Kot je v izjavi za javnost pojasnil direktor NIJZ Milan Krek, je s tem možno nadzirati oziroma preveriti tudi istovetnost dokumenta.
Krek je poudaril, da smo edina država v Evropi, pri kateri se bodo pri skeniranju QR-kode pokazali le ti trije podatki in da v drugih državah, denimo Nemčiji, ob skeniraju QR-kode vidijo vse podatke (tudi to, ali je bila oseba cepljena, ali je prebolevnik oziroma ali ima negativni test). »Aplikacija deluje tudi pri tujcih, če hotelirji oziroma gostinci poskenirajo njihovo QR-kodo, bodo prav tako videli samo te podatke: ime, priimek ter letnico rojstva,« je zagotovil Krek, ki je sicer dejal, da podatkov o številu prenosov aplikacije (še) nima. Prav tako ni prepričan, ali je aplikacija že urejena tudi za operacijski sistem iOS, ne le za android.
Celotna izjava direktorja NIJZ Milana Kreka glede nove aplikacije za preverjanje EU digitalnih covidnih potrdil za mobilne naprave:
V prvi različici aplikacije, ki so jo objavili že 23. julija, le dan po tem, ko je vlada sklenila, da morajo organizatorji dogodkov pri udeležencih preverjati izpolnjevanje pogojev PCT, so bili na voljo vsi podatki, zato aplikacija ni bila uporabna, druga različica pa je bila anonimizirana in je pokazala le, ali posameznik izpolnjuje pogoj PCT ali ne. Nato so strokovnjaki opozorili, da takšna aplikacija odpira možnost zlorab.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je po tem, ko so organi EU večkrat opozorili na pravno podlago uporabe covidnih potrdil (ki so sicer namenjena za prehajanje meje), ustreznost odlokov prepustila v presojo ustavnemu sodišču. Kot je navedla, razume epidemiološke razmere in nujnost ukrepov, a poudarja, da lahko v skladu z ustavo obdelavo osebnih podatkov določa le zakon.
Krek je odločitev informacijske pooblaščenke komentiral z besedami, da gre za dokaz, da inšpekcijski nadzor ni bil pravičen oziroma je bil nepravilen ter da je informacijska pooblaščenka šele zdaj ugotovila, v čem je problem. »Vsi ti nadzori so za nas zelo zahtevni, bojimo se dolgotrajnih postopkov, denimo takšnega, kot je bil spomladi, ki je trajal kar tri mesece. Zdaj smo že tako rekoč v četrtem valu in bi bil brez tega ukrep PCT na neki način neuporaben.«
Pojasnil je, da imajo znotraj NIJZ skupino treh oziroma štirih pravnikov, ki so seznanjeni s postopki, sploh kadar se ti tičejo osebnih podatkov, in da je tudi v tem primeru aplikacije to preverila omenjena skupina pravnikov. Ob inšpekcijskem nadzoru se je obregnil še z besedami, da gre za Jurčičevo kozlovsko sodbo, da že leto in pol garajo ter da so morali zaradi vseh zapletov z aplikacijo ljudi klicati z dopustov.
Krek je poudaril, da smo edina država v Evropi, pri kateri se bodo pri skeniranju QR-kode pokazali le ti trije podatki in da v drugih državah, denimo Nemčiji, ob skeniraju QR-kode vidijo vse podatke (tudi to, ali je bila oseba cepljena, ali je prebolevnik oziroma ali ima negativni test). »Aplikacija deluje tudi pri tujcih, če hotelirji oziroma gostinci poskenirajo njihovo QR-kodo, bodo prav tako videli samo te podatke: ime, priimek ter letnico rojstva,« je zagotovil Krek, ki je sicer dejal, da podatkov o številu prenosov aplikacije (še) nima. Prav tako ni prepričan, ali je aplikacija že urejena tudi za operacijski sistem iOS, ne le za android.
Celotna izjava direktorja NIJZ Milana Kreka glede nove aplikacije za preverjanje EU digitalnih covidnih potrdil za mobilne naprave:
V prvi različici aplikacije, ki so jo objavili že 23. julija, le dan po tem, ko je vlada sklenila, da morajo organizatorji dogodkov pri udeležencih preverjati izpolnjevanje pogojev PCT, so bili na voljo vsi podatki, zato aplikacija ni bila uporabna, druga različica pa je bila anonimizirana in je pokazala le, ali posameznik izpolnjuje pogoj PCT ali ne. Nato so strokovnjaki opozorili, da takšna aplikacija odpira možnost zlorab.
Izvajalec aplikacije je podjetje Endava. FOTO: Blaž Samec/Delo
Informacijska pooblaščenka ustreznost odlokov prepustila ustavnemu sodišču
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je po tem, ko so organi EU večkrat opozorili na pravno podlago uporabe covidnih potrdil (ki so sicer namenjena za prehajanje meje), ustreznost odlokov prepustila v presojo ustavnemu sodišču. Kot je navedla, razume epidemiološke razmere in nujnost ukrepov, a poudarja, da lahko v skladu z ustavo obdelavo osebnih podatkov določa le zakon.
Krek je odločitev informacijske pooblaščenke komentiral z besedami, da gre za dokaz, da inšpekcijski nadzor ni bil pravičen oziroma je bil nepravilen ter da je informacijska pooblaščenka šele zdaj ugotovila, v čem je problem. »Vsi ti nadzori so za nas zelo zahtevni, bojimo se dolgotrajnih postopkov, denimo takšnega, kot je bil spomladi, ki je trajal kar tri mesece. Zdaj smo že tako rekoč v četrtem valu in bi bil brez tega ukrep PCT na neki način neuporaben.«
Pojasnil je, da imajo znotraj NIJZ skupino treh oziroma štirih pravnikov, ki so seznanjeni s postopki, sploh kadar se ti tičejo osebnih podatkov, in da je tudi v tem primeru aplikacije to preverila omenjena skupina pravnikov. Ob inšpekcijskem nadzoru se je obregnil še z besedami, da gre za Jurčičevo kozlovsko sodbo, da že leto in pol garajo ter da so morali zaradi vseh zapletov z aplikacijo ljudi klicati z dopustov.
FOTO: Leon Vidic/Delo
Milan Krek je med drugim povedal, da smo v četrtem valu in da so tudi drugod po evropskih državah okužbe v porastu, in sicer zaradi bolj hitro nalezljive različice delta. Ob tem je zato znova poudaril, da je nujen in prvi ukrep cepljenje, temu sledijo tudi ukrepi, kot so sledenje rizičnim stikov, pa maske in ustrezna razdalja. »Če pa vsi ti ukrepi ne delujejo, smo prisiljeni iti k naslednjemu, to je zapiranje družbe – a tega si seveda ne želimo,« je dejal. Ob 39-odstotni polni precepljenosti je poudaril, da je cilj, da se cepi čim več prebivalcev – tako med starejšimi: v skupini 80+ je namreč precepljenost 64,4-odstotna (v številnih evropskih državah pa je v tej starostni skupini stoodstotna), kot tudi med mladimi, torej starimi med 12 in 17 let. »S prvim odmerkom je v tej starostni skupini cepljenih 12 odstotkov, z drugim pa 7,3. Cilj je torej precepiti tudi to skupino, da bo šolsko leto čim bolj normalno ter ne bomo že kmalu prisiljeni zapirati šole. Seveda pa je po tem, če cepimo otroke, treba cepiti tudi učitelje …« Znova je opozoril na 15. avgust oziroma 20. avgust, ko naj se ljudje vrnejo z dopustov in gredo v karanteno, da bi se s tem izognili velikemu porastu okužb.
