V dogajanje okrog STA spet posegata vlada in policija
Uredbe, ki naj bi kljub dvema zakonskima aktoma uredila plačevanje javne službe agencije, vlada še ni obravnavala.
Odpri galerijo
Donacije so omogočile, da bo STA kljub vladni blokadi financiranja javne službe dočakala svojo trideseto obletnico. Foto Voranc Vogel
Čeprav je junij mesec okroglih obletnic, povezanih z ustanovitvijo Slovenske tiskovne agencije (STA) – danes mineva 30 let od njenega vpisa v sodni register, prva novica pa je bila objavljena 20. junija 1991 –, sagi o vladnem nefinanciranju agencije, ki se vleče že dobrega pol leta, ni videti konca. Po tem, ko je direktor STA Bojan Veselinovič sklical skupščino za 28. junij, so policisti opravili informativni pogovor z vodjo marketinga STA.
Policiste nacionalnega preiskovalnega urada je zanimala kompenzacijska pogodba s časopisno hišo Dnevnik iz lanskega oktobra. Pogodba naj bi veljala za vlado Janeza Janše, edinega družbenika STA, kot kronski dokaz za sporno ravnanje direktorja Veselinoviča. Spomnimo, nadzornik STA Radovan Cerjak, ki sicer zanika povezavo z največjo vladno stranko SDS, je omenjeno kopijo pogodbe, označeno kot poslovna skrivnost, nepooblaščeno odnesel z marčne seje nadzornega sveta.
Dnevnik ni edini, s katerim STA sodeluje na takšen način, so pojasnili v marketingu STA in dodali, da gre za klasične kompenzacijske pogodbe. Omenjeni oglas v Dnevniku, ki vznemirja vlado in je predmet policijske preiskave, je vezan na tržno dejavnost agencije, ki je trenutno tudi edini vir prihodkov agencije. Kot je znano, vlada v nasprotju z zakonskimi obveznostmi ne plačuje javne službe, ki jo opravlja STA.
Maja so policisti NPU, ki ga vodi Petra Grah Lazar, o omenjeni pogodbi spraševali tudi v oglasnem oddelku Dnevnika, pred tem pa tudi predsednika nadzornega odbora STA Mladena Terčelja. Spomnimo, vlada je marca nadzornemu svetu STA predlagala razrešitev direktorja STA Bojana Veselinoviča, kar se ni zgodilo, poleg tega pa, da naj notranje ministrstvo preveri, ali ravnanja direktorja STA vsebujejo elemente kaznivih dejanj – kar se dogaja.
Kljub temu, da je bila donatorska kampanja za STA po oceni Društva novinarjev Slovenije uspešna, saj so v enem mesecu ljudje darovali 264.500 evrov, in bo omogočila, da agencija dočaka svojo 30. obletnico obstoja, pa poskuša direktor Veselinovič preprečiti insolventnost in stečaj družbe.
Veselinovič je za 28. junij sklical skupščino STA, na kateri namerava vlado in njene predstavnike seznaniti s poslovanjem STA od januarja do oktobra lani in jim omogočiti vpogled v vso dokumentacijo, ki jo zahteva Ukom. Njegov direktor Uroš Urbanija nam je na vprašanje, ali se bo vlada odzvala na sklic skupščine, odvrnil, da vlada tega še ni obravnavala.
Kljub temu, da financiranje javne službe STA vladi nalagata dva zakonska akta, tako zakon o STA kot sedmi protikoronski zakon, pa je predsednik NSi in podpredsednik vlade Matej Tonin v začetku tedna omenil, da se zadeve z STA rešujejo, vlada pa pripravlja posebna uredbo, v kateri naj bi razmere, med drugim tudi financiranje med STA in državo, uredili. Za več informacij o uredbi Tonin ni bil dostopen, je pa mogoče neuradno slišati, da ima vlada denar za financiranje STA rezerviran, uredba pa naj bi predstavljala pravno osnovo za sklenitev nove pogodbe med Ukomom in STA.
Veselinovič po posvetovanju s pravniki ocenjuje, da je poteza okrog uredbe morda sicer obetavna, hkrati pa opozarja, da je financiranje STA predpisano že v zakonodaji in da bi se morebitna uredba kot podzakonski akt lahko nanašala samo na način izvršitve te vladne zakonske obveznosti, ne more pa biti to dokument, v katerem bi bili določeni kakršnikoli pogoji za izvedbo financiranja javne službe STA.
Policiste nacionalnega preiskovalnega urada je zanimala kompenzacijska pogodba s časopisno hišo Dnevnik iz lanskega oktobra. Pogodba naj bi veljala za vlado Janeza Janše, edinega družbenika STA, kot kronski dokaz za sporno ravnanje direktorja Veselinoviča. Spomnimo, nadzornik STA Radovan Cerjak, ki sicer zanika povezavo z največjo vladno stranko SDS, je omenjeno kopijo pogodbe, označeno kot poslovna skrivnost, nepooblaščeno odnesel z marčne seje nadzornega sveta.
Dnevnik ni edini, s katerim STA sodeluje na takšen način, so pojasnili v marketingu STA in dodali, da gre za klasične kompenzacijske pogodbe. Omenjeni oglas v Dnevniku, ki vznemirja vlado in je predmet policijske preiskave, je vezan na tržno dejavnost agencije, ki je trenutno tudi edini vir prihodkov agencije. Kot je znano, vlada v nasprotju z zakonskimi obveznostmi ne plačuje javne službe, ki jo opravlja STA.
Skupščina STA sklicana za 28. junij
Maja so policisti NPU, ki ga vodi Petra Grah Lazar, o omenjeni pogodbi spraševali tudi v oglasnem oddelku Dnevnika, pred tem pa tudi predsednika nadzornega odbora STA Mladena Terčelja. Spomnimo, vlada je marca nadzornemu svetu STA predlagala razrešitev direktorja STA Bojana Veselinoviča, kar se ni zgodilo, poleg tega pa, da naj notranje ministrstvo preveri, ali ravnanja direktorja STA vsebujejo elemente kaznivih dejanj – kar se dogaja.
STA že 153 dni opravlja javno službo po zakonu o STA brez financiranja države, ki ga ta isti zakon predpisuje.
Kljub temu, da je bila donatorska kampanja za STA po oceni Društva novinarjev Slovenije uspešna, saj so v enem mesecu ljudje darovali 264.500 evrov, in bo omogočila, da agencija dočaka svojo 30. obletnico obstoja, pa poskuša direktor Veselinovič preprečiti insolventnost in stečaj družbe.
Veselinovič je za 28. junij sklical skupščino STA, na kateri namerava vlado in njene predstavnike seznaniti s poslovanjem STA od januarja do oktobra lani in jim omogočiti vpogled v vso dokumentacijo, ki jo zahteva Ukom. Njegov direktor Uroš Urbanija nam je na vprašanje, ali se bo vlada odzvala na sklic skupščine, odvrnil, da vlada tega še ni obravnavala.
Vlada pripravlja še uredbo
Kljub temu, da financiranje javne službe STA vladi nalagata dva zakonska akta, tako zakon o STA kot sedmi protikoronski zakon, pa je predsednik NSi in podpredsednik vlade Matej Tonin v začetku tedna omenil, da se zadeve z STA rešujejo, vlada pa pripravlja posebna uredbo, v kateri naj bi razmere, med drugim tudi financiranje med STA in državo, uredili. Za več informacij o uredbi Tonin ni bil dostopen, je pa mogoče neuradno slišati, da ima vlada denar za financiranje STA rezerviran, uredba pa naj bi predstavljala pravno osnovo za sklenitev nove pogodbe med Ukomom in STA.
Veselinovič po posvetovanju s pravniki ocenjuje, da je poteza okrog uredbe morda sicer obetavna, hkrati pa opozarja, da je financiranje STA predpisano že v zakonodaji in da bi se morebitna uredba kot podzakonski akt lahko nanašala samo na način izvršitve te vladne zakonske obveznosti, ne more pa biti to dokument, v katerem bi bili določeni kakršnikoli pogoji za izvedbo financiranja javne službe STA.
