V gostinstvu dolgotrajno delo pomembnejše od višine plače
Najhujše težave s pomanjkanjem delovne sile imajo izrazito sezonske destinacije – V Tolminu si pomagajo tudi s Filipinkami
Odpri galerijo
Natakarji poleg sobarjev in kuharjev sodijo med kadre, po katerih po delodajalci najpogosteje povprašujejo in pri iskanju katerih imajo tudi največje težave.
Foto Jure Eržen/delo
Tolmin – Dolgoročna rešitev za pridobivanje in zadržanje kadrov v gostinstvu in turizmu je podaljšanje turistične sezone, so prepričani na severnem Primorskem. Delavce iščejo predvsem na območju nekdanje skupne države, prihajajo tudi z drugih koncev sveta.
V zadnji anketi je zavod za zaposlovanje poklice sobarja, natakarja in kuharja uvrstil na seznam 20 poklicev, po katerih delodajalci najpogosteje povprašujejo in pri iskanju katerih imajo tudi največje težave. Slovenski turizem išče približno 5000 dodatnih delavcev, medtem ko evropski portal Eures za začasno delo povprašuje po več kot 20.000 kuharjih in natakarjih.
»Poskušamo si pomagati z vsemi agencijami v Sloveniji za iskanje specialnega kadra. Z zavodom za zaposlovanje tako ali tako, ampak žal neuspešno. Šli smo v tretje države, zdaj pa bomo videli, kako se bo zadeva obnesla,« je povedal Aleš Hvala iz kobariškega Hotela Hvala in restavracije Topli val, kjer so za pomoč v kuhinji zaposlili Filipinke.
Najpogostejša izbira so kuharji ali natakarji iz nekdanje Jugoslavije, postopki pa so dolgotrajni. »Da dobiš tujca v Slovenijo, traja več kot mesec, potrebnih je kup papirjev, dovoljenj, dokazil ... Poslužujemo se prav vsega. Tudi prek zavoda, toda ali se kadri ne odzivajo ali pa pridejo, a nas ne prepričajo,« je dejala Mojca Orel Nikolaš iz tolminskega športno-rekreacijskega centra Labrca in dodala, da mladi očitno niso pripravljeni žrtvovati prostih koncev tedna.
Na zavodu za zaposlovanje so poklic kuharja sicer uvrstili med poklice, pri katerih je postopek zaposlitve tujca nekoliko lažji. Zavod v postopku izdaje dovoljenja ali pisne odobritve poda soglasje za zaposlitev tujega kuharja brez preverjanja pogoja, ali so v evidenci brezposelnih na razpolago ustrezni kandidati.
Kadrov še posebej primanjkuje na destinacijah z izrazitim sezonskim navalom, saj ne glede na višino plačila – kuharjem se obeta do 1500 evrov na mesec – sezonskih delavcev ne motivirajo dovolj. V zgornjem Posočju kar dve tretjini vse turistične realizacije ustvarijo v dveh poletnih mesecih. »Naša razvojna prioriteta je, da poskušamo turizem raztegniti skozi vse leto. Tako bo ta problem laže obvladljiv in tudi kadre bo laže privabiti,« predvideva vršilec dolžnosti direktorja turističnega zavoda Dolina Soče Janko Humar.
Hipotezo, da je ob dovolj dolgi sezoni laže pridobiti kader, načeloma potrjujejo v novogoriškem Hitu, kjer zaradi specifičnosti igralniško-zabaviščne dejavnosti ni značilnih turističnih vrhuncev. Potrebe zadovoljivo rešujejo z delom prek študentskih servisov. Kako jim uspeva pridobiti kader? »Predvsem zaradi varnosti zaposlitve in zaupanja do delodajalca, ki redno poravnava vse obveznosti do zaposlenih, možnosti napredovanja, nagrajevanja in uresničevanja osebnih kariernih ciljev. Velik kolektiv je za organizacijo dela prednost in hkrati priložnost za prenos znanj. To potrjujejo zaposleni, ki se po izkušnji v različnih zasebnih in manjših turističnih zgodbah vračajo v Hit,« je zatrdila vodja tamkajšnje kadrovske službe Lavra Markič.
Pri nas bi morali prenoviti izobraževalni sistem in se prilagoditi potrebam turističnega gospodarstva, pa so prepričani v turistično-gostinski zbornici Slovenije, s čimer bi lahko računali tudi na bodoči domači kadrovski potencial.
»Gospodarstvo pogreša strokovno usposobljene mlade, ki končajo naše javno veljavne izobraževalne programe. Predlagamo prenovo s poudarkom na strokovnosti in treningih ob povezovanju šol, mladih in gospodarstva. Turistično gospodarstvo se ne bo moglo razvijati brez sistematičnega reševanja kadrovske problematike, za kar se bodo morali bolj potruditi tako delodajalci kot izobraževalne ustanove in pristojni državni organi,« je prepričana predsednica zbornice Klavdija Perger.
V zadnji anketi je zavod za zaposlovanje poklice sobarja, natakarja in kuharja uvrstil na seznam 20 poklicev, po katerih delodajalci najpogosteje povprašujejo in pri iskanju katerih imajo tudi največje težave. Slovenski turizem išče približno 5000 dodatnih delavcev, medtem ko evropski portal Eures za začasno delo povprašuje po več kot 20.000 kuharjih in natakarjih.
»Poslužujemo se prav vsega. Tudi prek zavoda za zaposlovanje, toda ali se kadri ne odzivajo ali pa pridejo, a nas ne prepričajo,« je dejala Mojca Orel Nikolaš iz tolminskega športno-rekreacijskega centra Labrca
»Poskušamo si pomagati z vsemi agencijami v Sloveniji za iskanje specialnega kadra. Z zavodom za zaposlovanje tako ali tako, ampak žal neuspešno. Šli smo v tretje države, zdaj pa bomo videli, kako se bo zadeva obnesla,« je povedal Aleš Hvala iz kobariškega Hotela Hvala in restavracije Topli val, kjer so za pomoč v kuhinji zaposlili Filipinke.
Dolgotrajni postopki za tujce
Najpogostejša izbira so kuharji ali natakarji iz nekdanje Jugoslavije, postopki pa so dolgotrajni. »Da dobiš tujca v Slovenijo, traja več kot mesec, potrebnih je kup papirjev, dovoljenj, dokazil ... Poslužujemo se prav vsega. Tudi prek zavoda, toda ali se kadri ne odzivajo ali pa pridejo, a nas ne prepričajo,« je dejala Mojca Orel Nikolaš iz tolminskega športno-rekreacijskega centra Labrca in dodala, da mladi očitno niso pripravljeni žrtvovati prostih koncev tedna.
Na evropskem portalu Eures za začasno delo iščejo več kot 20.000 kuharjev in natakarjev.
Na zavodu za zaposlovanje so poklic kuharja sicer uvrstili med poklice, pri katerih je postopek zaposlitve tujca nekoliko lažji. Zavod v postopku izdaje dovoljenja ali pisne odobritve poda soglasje za zaposlitev tujega kuharja brez preverjanja pogoja, ali so v evidenci brezposelnih na razpolago ustrezni kandidati.
Težava sezonskih destinacij
Kadrov še posebej primanjkuje na destinacijah z izrazitim sezonskim navalom, saj ne glede na višino plačila – kuharjem se obeta do 1500 evrov na mesec – sezonskih delavcev ne motivirajo dovolj. V zgornjem Posočju kar dve tretjini vse turistične realizacije ustvarijo v dveh poletnih mesecih. »Naša razvojna prioriteta je, da poskušamo turizem raztegniti skozi vse leto. Tako bo ta problem laže obvladljiv in tudi kadre bo laže privabiti,« predvideva vršilec dolžnosti direktorja turističnega zavoda Dolina Soče Janko Humar.
Hipotezo, da je ob dovolj dolgi sezoni laže pridobiti kader, načeloma potrjujejo v novogoriškem Hitu, kjer zaradi specifičnosti igralniško-zabaviščne dejavnosti ni značilnih turističnih vrhuncev. Potrebe zadovoljivo rešujejo z delom prek študentskih servisov. Kako jim uspeva pridobiti kader? »Predvsem zaradi varnosti zaposlitve in zaupanja do delodajalca, ki redno poravnava vse obveznosti do zaposlenih, možnosti napredovanja, nagrajevanja in uresničevanja osebnih kariernih ciljev. Velik kolektiv je za organizacijo dela prednost in hkrati priložnost za prenos znanj. To potrjujejo zaposleni, ki se po izkušnji v različnih zasebnih in manjših turističnih zgodbah vračajo v Hit,« je zatrdila vodja tamkajšnje kadrovske službe Lavra Markič.
Prenova izobraževanja
Pri nas bi morali prenoviti izobraževalni sistem in se prilagoditi potrebam turističnega gospodarstva, pa so prepričani v turistično-gostinski zbornici Slovenije, s čimer bi lahko računali tudi na bodoči domači kadrovski potencial.
Pri nas bi morali prenoviti izobraževalni sistem in se prilagoditi potrebam turističnega gospodarstva. Tako bi lahko računali tudi na domači kader. Foto Uroš Hočevar
»Gospodarstvo pogreša strokovno usposobljene mlade, ki končajo naše javno veljavne izobraževalne programe. Predlagamo prenovo s poudarkom na strokovnosti in treningih ob povezovanju šol, mladih in gospodarstva. Turistično gospodarstvo se ne bo moglo razvijati brez sistematičnega reševanja kadrovske problematike, za kar se bodo morali bolj potruditi tako delodajalci kot izobraževalne ustanove in pristojni državni organi,« je prepričana predsednica zbornice Klavdija Perger.
