Ministrica poziva sodnike k »umiritvi žogice«
Sodniki in tožilci bodo stopnjevali pritisk za uresničitev odločbe, s katero je ustavno sodišče v ureditvi plač pravosodnih funkcionarjev ugotovilo ustavno neskladje z načeli sodniške neodvisnosti in delitve oblasti. Sodniško društvo je poleg napovedi, da bodo od 10. do 24. januarja opravljali le nujne zadeve, pozvalo predsednika vlade Roberta Goloba in ministrico za pravosodje k odstopu. Dominika Švarc Pipan se je danes odzvala na dogajanje, v njen bran pa so se že prej oglasili iz SD.
Socialni demokrati so presenečeni nad tem pozivom, saj si je, po njihovih besedah, ministrica vse od odločbe junija 2023 prizadevala, da se neustavno stanje glede sodniških plač odpravi še pred iztekom roka, ki ga je ustavno sodišče postavilo na 3. januar 2024. Pravosodno ministrstvo je pripravilo več rešitev, med njimi interventni zakon, s katerim bi premostili obdobje do uveljavitve plačne reforme v javnem sektorju. »Ob tem velja poudariti, da ne gre za parcialno urejanje plač posamični skupini, temveč za spoštovanje pravne države in krepitev neodvisnosti sodstva kot temeljnega stebra pravne države,« so še zapisali v SD. Prepričani so, da je koalicija odgovorna, da v prihodnjih dneh poišče politično voljo za rešitev nastale situacije, pričakujejo čimprejšnji pogovor med koalicijskimi partnerji, ki bo pokazal pot iz nje.
Sama ministrica je bila v svoji prvi izjavi po protestni enourni prekinitvi dela precej bolj v sozvočju s splošnim stališčem vlade, kot ga predstavljata premier Robert Golob in minister za javno upravo Franc Props, kakor z izjavo lastne stranke. »Večkrat sem jasno in nedvoumno povedala, da je odločbe ustavnega sodišča treba spoštovati in uresničiti, saj je to eden od temeljev pravne države in vladavine prava. To velja tudi, ko gre za odpravo plačnih nesorazmerij sodnikov. Dejstvo pa je tudi, da enega problema ne moremo reševati tako, da bi s tem povzročili ali poslabšali drugega. Prav zato se je vlada kolektivno odločila in zavezala, da bo pripravila celovito rešitev plač v javnem sektorju in da ne bo sklepala separatnih dogovorov s posameznimi poklicnimi skupinami,« je dejala Dominika Švarc Pipan in dodala, da to pomeni, da bo odločba ustavnega sodišča žal izvršena z zamikom, ker dogovorov s sindikati javnega sektorja, ki bi vodili v sistemsko rešitev, še ni.
Strinja se sicer, da je vprašanje sodniških plač vendarle drugačno, ločeno in posebno v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami v javnem sektorju, saj ima ustavno določeno neodvisnost, katere del je tudi materialna neodvisnost, ne nazadnje je tudi edina poklicna skupina, za katero ustavno sodišče zakonodajalcu nalaga, naj uredi njen plačni položaj. Zato apelira na koalicijo, da najde najustreznejšo rešitev, ki bo v skladu z ustavno odločbo, »hkrati pa ne bi povzročila dodatnih problemov, bodisi v teku pogajanj s sindikati ali pa pri morebitnih zastojih drugih javnih storitev, če bi se zgodila splošna stavka sindikatov javnega sektorja«. Potek pogajanj so po njenem videnju bistveno otežile poplave. Meni, da bi nekaj tednov in mesecev potrpežljivosti lahko vsi skupaj pokazali.
Za poziv sodniškega društva k odstopu je izvedela iz medijev, iz teh poročanj pa, po njenih besedah, ni razvidno, kakšen naj bi bil konkreten razlog, ki bi terjal moj odstop ali odstop predsednika vlade. Dvomi, da bi se z odstopom »za milimeter približali rešitvi situacije«, in ne vidi v tem nobene koristi. »Prav nasprotno, še naprej si želim kot ministrica za pravosodje prizadevati za rešitev te situacije v skladu z ustavno odločbo, hkrati pa si prizadevati, kar počnem že ves mandat, za prepotrebne sistemske izboljšave v slovenskem sodstvu in pravosodju kot celoti,« pravi Dominika Švarc Pipan.
»Ponovno vabim tudi sodnice in sodnike, da torej umirimo žogico, da se ne izvajajo napovedane stavkovne aktivnosti, ker bodo šle zgolj na račun ljudi, ki so stranke v postopkih in ki že tako dolgo čakajo na pravico. Ne bodo prizadele neposredno vlade in mislim, da to ni najbolj učinkovita niti najbolj ustrezna pot za rešitev tega problema,« se je izrazila ministrica in poudarila, da so njena vrata vedno odprta, ter predstavnike sodstva pozvala k razumu in da ponovno sedejo za skupno mizo, saj da ni niti okusno niti primerno, da se pogovarjajo prek televizijskih kamer.
Ob tem je spomnila, da se je z njimi zadnjič srečala v začetku jeseni, ko so se pogovarjali, da bi sodniki zaradi poplav sprejeli določen odlok celovite sistemske ureditve plačnega položaja, kot je bila dogovorjena z julijskim sporazumom z vlado, vendar ob neki začasni rešitvi. Predsednik vrhovnega sodišča je predlagal desetodstotni začasni dodatek, na pravosodnem ministrstvu pa so na tej podlagi oblikovali predlog za nominalno vrednost 577 evrov bruto, ki bi bila bolj pravična do slabše plačanih sodnikov. »Na naše presenečenje smo od sodnega sveta in vrhovnega sodišča dobili odgovor, da to ni zadovoljiv dvig. Šli smo korak dlje in predlagali 1000 evrov bruto, za kar pa nismo dobili podpore v koaliciji, saj gre za zelo velik javnofinančni zalogaj,« je navedla Dominika Švarc Pipan, ki opozarja, da je v pravosodju več poklicnih skupin slabo plačanih, denimo pravosodni policisti. »Tukaj gre pa res za izrazito podplačane delavce, ki delajo v 24-urnih izmenah v izjemno težkih razmerah, z izjemno zahtevno populacijo v slovenskih zaporih.«
In še nekateri drugi. »Nekoliko obžalujem, da sodniki, ki upravičeno izražajo svoj srd, razočaranje, frustracije in pričakovanja, v preteklih dneh niti z besedo niso omenili svojih sodelavcev, brez katerih vendarle ne morejo opravljati svojega poslanstva. Pri tem mislim na sodno osebje, ki ves ta čas tiho molči in opazuje, kako se na plečih ljudi v sodnih postopkih in brez omembe njih kot najslabše plačanih skupin v sodstvu skuša skorajda že agresivno uveljaviti pravice samo enih,« je izjavila ministrica.
Neprimeren se ji zdi tudi poziv društva sodnikom, naj ne sodelujejo v državnih komisijah in organih, denimo izpitnih in volilnih komisijah. »Blokiranje evropskih volitev pomeni blokiranje pravic državljanov, da volijo svoje predstavnike v evropskem parlamentu, torej gre na račun pravic državljanov in ne vlade. Če sodniki mislijo, da bodo z blokiranjem evropskih volitev zmanjšali ugled Slovenije v mednarodni skupnosti, se seveda vprašamo, kakšen je njihov interes, da si to želijo.«
Ščuvanje proti sodnikom
»Odziv ministrice za pravosodje na naše sklepe v ničemer ne vpliva. Ti so sprejeti in se že izvršujejo ter se bodo izvršili v celoti, če vladna stran ne bo izvršila odločbe ustavnega sodišča,« je komentirala predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević. »Ministrica je s svojo reakcijo pokazala precejšno mero nerazumevanja oz. sprenevedanja. Njene izjave so v delu tudi nerazumne oz. nerazumljive: prizadeva si (kako, ne vemo), hkrati pa razume vlado, katere del je, da teh njenih domnevnih prizadevanj ne sprejema. Žal iz njenih izjav razberemo tudi manipulativno ščuvanje državljanov proti sodnikom,« je bila ostra Vesna Bergant Rakočević.
»Glede začudenja ministrice za pravosodje, da jo sodniki pozivamo k odstopu oz. tega, da naj bi razlogi zanj bili neznani, usmerjamo na odstopno izjavo njene lastne državne sekretarke Valerije Jelen Kosi, v kateri je ta (namesto ministrice) pokazala osebno integriteto in načelnost: trenutna izvršilna in zakonodajna oblast svojih zavez o spoštovanju pravne države in odločb ustavnega sodišča ne izpolnjujeta, gre za strah za lastno politično preživetje, za samovoljo in avtoritarnost, tako pa pravna država ne deluje,« je strnila predsednica sodniškega društva.
