»Naj prevlada razum, da bo Vzajemna lahko živela naprej«
Državni zbor obravnava danes popoldne v prvem branju predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne iz vzajemno organizirane zavarovalniške družbe v delniško družbo. »Neverjetno je, da država sili institucijo v privatizacijo, čeprav njeni člani temu nasprotujejo,« je dejala za Delo predsednica nadzornega sveta Vzajemne zdravstvene zavarovalnice Aleksandra Podgornik.
Odpuščanja že v teku
Skupščina članov Vzajemne je prejšnji teden s sklepom to možnost zavrnila, včeraj pa sta na tiskovni konferenci v imenu delavcev pozvala državni zbor in premiera Roberta Goloba k zaustavitvi zakona tudi predsednica sindikata zaposlenih Vzajemne Vlasta Vizjak in predsednik sveta delavcev Primož Igerc, ki se bojita odpuščanj zaposlenih v zvezi z ukinitvijo prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in še dodatno zaradi preoblikovanja v delniško družbo, kot predvideva zakon. Prva odpuščanja 65 zaposlenih so predvidena še za to leto, nadaljnja reorganizacija pa predvideva še več odpuščanj v prihodnjem letu.
Pismo politikom
Igerc in Vizjakova sta zato v imenu 360 zaposlenih na Vzajemni pisala vsem pristojnim ministrom, poslanskim skupinam državnega zbora in premieru Robertu Golobu. Prenosu dopolnilnega zavarovanja na Zavod za zdravstveno zavarovanje s 1. januarjem 2024 v Vzajemni ne nasprotujejo, sta poudarila, pozivata pa k zaustavitvi preoblikovanja Vzajemne v delniško družbo, saj se bojita najhujšega: stečaja družbe, kar bi povzročilo, da bi brez dela ostali vsi zaposleni.
Napovedala sta, da nameravajo zaposleni v primeru, da bo zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne vendarle sprejet, uporabiti vsa pravna sredstva, vključno z ustavno presojo zakona. Sklepe proti preoblikovanju in vsem posledicam preoblikovanja je sprejela prejšnji teden tudi skupščina Vzajemne, ki zastopa več kot 800.000 njenih članov, hkrati zavarovancev Vzajemne. Po prenosu prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek na ZZZS vsi ti člani ne bodo več zavarovanci Vzajemne. Ostalo pa bo še 300.000 članov, kolikor jih je zdaj – po podatkih Vzajemne – vključenih v druge zavarovalne produkte. Kaj se bo zgodilo s premoženjem, ki ga je Vzajemna ustvarila od leta 1999, ko je začela delovati?
Premoženje se bo razdelilo med člane
Aleksandra Podgornik, predsednica nadzornega sveta Vzajemne, je zatrdila, da vodstvo družbe ne nasprotuje razdelitvi premoženja iz naslova dopolnilnega zdravstvenega med 800.000 članov. »Podpiramo, da se kapital iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja razdeli med člane, ne pa tudi na ZZZS,« je dejala in pojasnila, da sta bili ob ustanovitvi Vzajemne iz ZZZS na Vzajemno preneseni »aktiva in pasiva«.
»Vzajemna je poslovala v začetku negativno. ZZZS se je tem sredstvom odrekel, zato je prav, da se lastnina iz naslova dopolnilnih zavarovanj razdeli izključno med zavarovance, lastnina iz drugih zavarovanj pa ostane družbi, kar bo omogočilo, da bo Vzajemna v korist 300.000 zavarovancev na drugih področjih delovala naprej,« je dejala predsednica nadzornega sveta.
Skupščina Vzajemne je sprejela sklep, da se premoženje, ki bo na dan 31. 12. letos ostalo iz naslova dopolnilnega zavarovanja, razdeli med člane Vzajemne. Za to ni potreben prehod v delniško družbo, preoblikovanje pa bo povzročilo dodatno škodo Vzajemni, je dejala Podgornikova. Tudi statusno preoblikovanje namreč stane. »V opciji prehoda v delniško družbo bodo zavarovanci s 1. januarjem 2024 postali delničarji podjetja, ki bo šlo v stečaj,« je dejala sogovornica.
Poslovanje z minusom
Vzajemna ustvari 93 odstotkov prihodkov iz naslova dopolnilnega zavarovanja, sedem odstotkov pa iz naslova drugih zavarovanj. Leta 2022 je bilo obračunanih skupaj 339,3 milijona evrov bruto zavarovalnih premij, kaže letno poročilo.
Podgornikova je povedala, da je Vzajemna lani pridelala šest milijonov evrov izgube pri dopolnilnem zavarovanju, saj so bile škode večje od prilivov. »Če ne bi imeli oblikovanih rezervacij za neiztekle nevarnosti iz naslova presežka v času epidemije, bi imeli samo iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izgubo v višini 21 milijonov evrov. Ker smo pri drugih zavarovanjih poslovali uspešno, je bila realizirana izguba v lanskem letu precej nižja,« je povedala za Delo. Letos pa se je pri dopolnilnem zavarovanju zapletlo, saj je vlada z uredbo zamrznila ceno dopolnilnega zavarovanja, ki so jo hotele vse zavarovalnice povišati za okoli deset evrov na mesec.
Škoda zaradi vladne uredbe
»Zaradi vladne uredbe o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nastaja Vzajemni poslovna škoda, in sicer predvideno do konca leta v povprečju v višini osem milijonov evrov na mesec, pri čemer je bila realizirana mesečna škoda zaradi uredbe v juliju in avgustu 6,5 milijona evrov. Na Ustavno sodišče je Vzajemna vložila pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti uredbe. Ustavno sodišče je zadevo že začelo obravnavati, a še ni odločilo. O nadaljnjih pravnih sredstvih, tudi o morebitni odškodninski tožbi, bo Vzajemna odločila, ko bo znana odločitev ustavnega sodišča,« je dejala Podgornikova. Kako naprej?
Letos predvidoma 30 milijonov evrov izgube iz DZZ
»V Vzajemni ocenjujemo, da bomo leto 2023 sklenili z več kot 30 milijoni evrov izgube na dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju (DZZ). Temu znesku moramo prišteti še porabo rezervacij za neiztekle nevarnosti, to so rezervacije, ki jih je družba ustvarila v letih 2020 in 2021. Te je Vzajemna v letu 2023 porabila v celoti, in sicer v višini 23,3 milijona evrov. Celotna izguba iz naslova dopolnilnega zavarovanja v letu 2023 se trenutno tako ocenjuje na 53,3 milijona evrov. Izgubo pokrivamo iz naslova kapitalskih rezerv dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,« navede predsednica nadzornega sveta Vzajemne in dodaja: »Po naših ocenah bo do konca letošnjega leta iz naslova dopolnilnega zavarovanja ostalo manj kot 20 milijonov evrov premoženja. Končna višina sredstev bo znana šele po prenehanju izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ko bodo poplačane vse obveznosti iz tega naslova.«
Vsakemu članu okoli 75 evrov
Tako je vprašanje, koliko denarja bo dejansko dobil izplačanega vsak posamezni član. Zdaj je izračunano, da okoli 75 evrov. Če bo prešla Vzajemna v obliko delniške družbe, bo to začetna vrednost ene delnice, ki bodo – kot predvideva zakon – kotirale na trgu. Vsak član bo moral odpreti račun na borzi, kamor bo prejel nakazani denar. Vlada je že v predlogu zakona zapisala natančne izračune, koliko je z odprtjem in nato zaprtjem računa (če ga nekdo ne želi imeti) stroškov. Gre za 33,49 do 74,66 evra stroškov glede na to, za katerega borznoposredniškega ponudnika bi se posameznik odločil. Če se bo odločil za najcenejšega, bo torej dobil izplačanih okoli 40 evrov.
Mnogi ne bodo šli na borzo
Sindikalistka Vlasta Vizjak in Primož Igerc iz Vzajemne menita, da marsikateri član sploh ne bo šel na borzo, ampak bo omenjenih 70 evrov raje prepustil usodi, kar pomeni, da bodo ostali v Vzajemni za prihodnje lastnike. Če se tako odloči le desetina od 800.000 zavarovancev, je to že lepa vsota. Zato obstaja bojazen, da bo to sčasoma privedlo do koncentracije lastništva, kar pomeni, da bodo po prekupčevanju delnic postali lastniki dva ali trije posamezniki in kakšen sklad. Možno je, da potem družbo preprosto prodajo.
Druga zavarovanja z dobičkom
»Sprijaznili smo se s tem, da dopolnilno zavarovanje ne bo več v naši domeni. Toda naj vlada svoj predlog znova premisli, naj prevlada razum in naj predlog o preoblikovanju Vzajemne umakne,« sta dejala Igerc in Vizjakova v imenu zaposlenih. Preostala zavarovanja – tako menijo na Vzajemni – bodo omogočila, da družba ostane in se naprej razvija.
»Ker smo se zavedali odvisnosti od dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, smo v zadnjih desetih letih pomembno okrepili svojo ponudbo dodatnih zdravstvenih in drugih zavarovanj. Danes smo največja zdravstvena zavarovalnica v Sloveniji tudi brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Naš cilj je ohraniti pozicijo na trgu in tudi vnaprej delovati na področju zdravstvenih zavarovanj, saj imamo že danes aktivnih več kot 300.000 zavarovalnih polic. Ocenjujemo, da bo Vzajemna v letošnjem letu pobrala približno 28 milijonov evrov bruto obračunanih premij,« je navedla Aleksandra Podgornik, predsednica nadzornega sveta Vzajemne.
