Vatovec: Tonin skuša zvišati poslanske plače
V poslanskih skupinah bodoče koalicije in Levice so pristali, da bodo večino v komisijah za nadzor javnih financ ter obveščevalnih in varnostnih služb imele SDS, NSi in SNS.
Odpri galerijo
Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec FOTO: Uroš Hočevar/Delo
V poslanskih skupinah bodoče koalicije in Levice so pristali, da bodo večino v komisijah za nadzor javnih financ ter obveščevalnih in varnostnih služb imele SDS, NSi in SNS, je po delovnem posvetu vodij poslanskih skupin povedal predsednik DZ Matej Tonin. Če ne bi, omenjene tri opozicijske stranke svojih članov v komisiji sploh ne bi predlagale.
Tonin je pojasnil, da je parlamentarna zakonodajno-pravna služba tudi na današnjem delovnem posvetu pojasnila razloge, zakaj je treba Levico obravnavati kot koalicijsko poslansko skupino, kar so zagovarjali tudi v SDS, NSi in SNS.
A v koaliciji in Levici tega niso želeli sprejeti, velikost in tudi sestavo komisij za nadzor javnih financ ter obveščevalnih in varnostnih služb, v katerih ima po poslovniku večino opozicija, pa so želeli »nastaviti tako, da bi bila Levica jeziček na tehtnici«, je pojasnil Tonin. Temu pa so se po njegovih besedah uprli vodje poslanskih skupin SDS, NSi in SNS ter napovedali, da v primeru vztrajanja pri takšni sestavi sami v te nadzorne komisije ne bodo imenovali svojih članov.
Sledila je prekinitev, kjer je »koalicija popustila in so se odločili, da bodo vendarle sprejeli tolmačenje zakonodajno-pravne službe in bo sestava obeh komisij takšna, da ima opozicija sama večino in da Levica ni jeziček na tehtnici,« je še povzel Tonin.
Kot je dodal, pa ni bil sprejet njegov predlog, da bi zmanjšali številčnost odborov. Pojasnil je, da je slednje predlagal v želji, da bi bilo delo v DZ bolj operativno in hitrejše, da se ne bi podvajale zadeve in na odborih razprava ne bi bila tako dolga kot na plenarnem zasedanju. Po njegovem osnovnem predlogu bi tako odbori in komisije imeli do 13 članov.
Predlog o zmanjšanju števila članov so poleg NSi podprli še v SDS in SNS, a jih je, kot je dejal, »koalicija enostavno preglasovala« in je obveljalo, da bodo komisije in odbori ostali tako veliki kot v preteklem mandatu.
Zdaj naj bi pripravili čistopis današnjega dogovora in po vsej verjetnosti bodo v sredo na kolegiju predsednika DZ nadaljevali z dodatnimi usklajevanji, če bo to potrebno. Kolegij bo sicer predvidoma odločil tudi o sklicu nove izredne seje, ki bo v četrtek sledila tisti, ki so jo začeli minuli petek z izvolitvijo Marjana Šarca za predsednika vlade.
Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je po današnjem posvetu o razrezu delovnih teles DZ pojasnil, da je koalicija poskušala na neki način iti naproti SDS, NSi in SNS ter jim brez Levice podeliti večino v dveh nadzornih komisijah. »To pa še daleč ne pomeni, da je desnica edina opozicija,« je poudaril v izjavi za medije.
Ob tem je pojasnil, da so imeli težavo s tem tudi že v prejšnjem mandatu, saj si »SDS očitno želi ne le primata ampak ekskluzivo v opozicijski vlogi, ampak temu ne more biti tako«. »Levica je tudi v tem mandatu opozicijska stranka, ampak očitno bolj konstruktivna kot katere druge,« je poudaril.
Kdaj bo DZ potrjeval delovna telesa DZ, še ni jasno, bi pa lahko že v četrtek dobil novo vodstvo, peterica koalicijskih strank je namreč na to mesto sklenila predlagati predsednika SD Dejana Židana. Vatovec je danes ponovil, da bodo Židanovo kandidaturo podprli. »Mislim, da je bistveno boljša izbira, kot je bil Tonin,« je dejal.
»Tu bi bilo treba izpostaviti nekaj, kar se že nekaj časa dogaja v zakulisju, pa v bistvu nihče o tem ne želi spregovoriti,« je pojasnil in navedel, da skuša Tonin zvišati plače tako poslancem kot nekaterim uslužbencem v DZ, pri čemer pa da pozablja najmanj plačane uslužbence DZ.
Kot je pojasnil Vatovec, se v DZ pripravlja »zelo široka reforma«, ki bo vključevala povišanje pavšalov vsem poslancem na enotno tarifo, spremembo plačevanja potnih stroškov in tudi dvig plačnih mest. »To v bistvu dokazuje, da je samo del političnega establishmenta, ki v resnici misli samo na svoje privilegije,« je dejal.
Tonin pa je v odzivu za STA poudaril, da so vse poslanske in uradniške plače zakonsko uokvirjene. »Ta napad Levice razumem kot izkazovanje nezadovoljstva, da je koalicija pristala na tolmačenje zakonodajno-pravne službe o tem, da Levica ni opozicijska stranka,« je dodal.
Tonin je pojasnil, da je parlamentarna zakonodajno-pravna služba tudi na današnjem delovnem posvetu pojasnila razloge, zakaj je treba Levico obravnavati kot koalicijsko poslansko skupino, kar so zagovarjali tudi v SDS, NSi in SNS.
A v koaliciji in Levici tega niso želeli sprejeti, velikost in tudi sestavo komisij za nadzor javnih financ ter obveščevalnih in varnostnih služb, v katerih ima po poslovniku večino opozicija, pa so želeli »nastaviti tako, da bi bila Levica jeziček na tehtnici«, je pojasnil Tonin. Temu pa so se po njegovih besedah uprli vodje poslanskih skupin SDS, NSi in SNS ter napovedali, da v primeru vztrajanja pri takšni sestavi sami v te nadzorne komisije ne bodo imenovali svojih članov.
Predsednik DZ Matej Tonin FOTO: Jure Eržen/Delo
Sledila je prekinitev, kjer je »koalicija popustila in so se odločili, da bodo vendarle sprejeli tolmačenje zakonodajno-pravne službe in bo sestava obeh komisij takšna, da ima opozicija sama večino in da Levica ni jeziček na tehtnici,« je še povzel Tonin.
Kot je dodal, pa ni bil sprejet njegov predlog, da bi zmanjšali številčnost odborov. Pojasnil je, da je slednje predlagal v želji, da bi bilo delo v DZ bolj operativno in hitrejše, da se ne bi podvajale zadeve in na odborih razprava ne bi bila tako dolga kot na plenarnem zasedanju. Po njegovem osnovnem predlogu bi tako odbori in komisije imeli do 13 članov.
Predlog o zmanjšanju števila članov so poleg NSi podprli še v SDS in SNS, a jih je, kot je dejal, »koalicija enostavno preglasovala« in je obveljalo, da bodo komisije in odbori ostali tako veliki kot v preteklem mandatu.
Zdaj naj bi pripravili čistopis današnjega dogovora in po vsej verjetnosti bodo v sredo na kolegiju predsednika DZ nadaljevali z dodatnimi usklajevanji, če bo to potrebno. Kolegij bo sicer predvidoma odločil tudi o sklicu nove izredne seje, ki bo v četrtek sledila tisti, ki so jo začeli minuli petek z izvolitvijo Marjana Šarca za predsednika vlade.
Vatovec: Desnica ni edina opozicija
Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je po današnjem posvetu o razrezu delovnih teles DZ pojasnil, da je koalicija poskušala na neki način iti naproti SDS, NSi in SNS ter jim brez Levice podeliti večino v dveh nadzornih komisijah. »To pa še daleč ne pomeni, da je desnica edina opozicija,« je poudaril v izjavi za medije.
Ob tem je pojasnil, da so imeli težavo s tem tudi že v prejšnjem mandatu, saj si »SDS očitno želi ne le primata ampak ekskluzivo v opozicijski vlogi, ampak temu ne more biti tako«. »Levica je tudi v tem mandatu opozicijska stranka, ampak očitno bolj konstruktivna kot katere druge,« je poudaril.
Kdaj bo DZ potrjeval delovna telesa DZ, še ni jasno, bi pa lahko že v četrtek dobil novo vodstvo, peterica koalicijskih strank je namreč na to mesto sklenila predlagati predsednika SD Dejana Židana. Vatovec je danes ponovil, da bodo Židanovo kandidaturo podprli. »Mislim, da je bistveno boljša izbira, kot je bil Tonin,« je dejal.
»Tu bi bilo treba izpostaviti nekaj, kar se že nekaj časa dogaja v zakulisju, pa v bistvu nihče o tem ne želi spregovoriti,« je pojasnil in navedel, da skuša Tonin zvišati plače tako poslancem kot nekaterim uslužbencem v DZ, pri čemer pa da pozablja najmanj plačane uslužbence DZ.
Kot je pojasnil Vatovec, se v DZ pripravlja »zelo široka reforma«, ki bo vključevala povišanje pavšalov vsem poslancem na enotno tarifo, spremembo plačevanja potnih stroškov in tudi dvig plačnih mest. »To v bistvu dokazuje, da je samo del političnega establishmenta, ki v resnici misli samo na svoje privilegije,« je dejal.
Tonin pa je v odzivu za STA poudaril, da so vse poslanske in uradniške plače zakonsko uokvirjene. »Ta napad Levice razumem kot izkazovanje nezadovoljstva, da je koalicija pristala na tolmačenje zakonodajno-pravne službe o tem, da Levica ni opozicijska stranka,« je dodal.
