Več sto Radovljičanov v novo knjižnico preselili še Linharta
Danes popoldan so v Radovljici še uradno odprli novo knjižnico na Vurnikovem trgu. Za gradnjo je občina namenila več kot šest milijonov evrov.
Odpri galerijo
Linharta so z živo verigo prenesli od stare (na fotografiji) do nove knjižnice. FOTO: Blaž Račič/Delo
Radovljica – »Praznik je, še posebej če rad bereš«, je dejala domačinka danes, ki je tako kot več sto drugih Radovljičanov in ljubiteljev knjige sodelovala v živi verigi, po kateri so iz stare radovljiške knjižnice v povsem nove prostore na Vurnikovem trgu simbolično preselili še zadnjo knjigo, ponatis originala prvih dveh komedij v slovenskem jeziku, Županove Micke in Matička slavnega radovljiškega rojaka Antona Tomaža Linharta, po katerem knjižnica tudi nosi ime.
Ob težko pričakovanem prazniku je direktorica knjižnice Božena Kolman Finžgar izpostavila, da jo je gradnja nove knjižnice spominjala na zgodbo o jari kači in steklem polžu. Zdaj je končno napočil čas Očitno pa so tudi Radovljičani težko čakali otvoritev nove »mestne dnevne sobe«, saj so množično sodelovali v živi verigi, s čimer so pokazali razumevanje velikega pomena nove knjižnice.
»Kar mravljince sem začutil v roki, ko sem za nekaj trenutkov dobil v rok knjigo in jo nato oddal naprej. Šele s tem dejanjem sem zares začutil veličino današnjega dogodka«, je dejal Miro Zalokar iz Gorij. Knjižnica mu je dala ogromno znanja, je povedal in dodal, da v knjižnici od tega kar daš, dobiš največ. Pri tem je mislil na 20 evrov letne članarine. Majda Resman z Bleda je na otvoritev prišla, ker je »knjižnica raj za vedoželjne«. Hvaležna je lokalni skupnosti, ki je na ta način podprla kulturo. Res pa je, da se je projekt vlekel in se skorajda ustavil. Knjižnica bi po prvotnih načrtih morala biti zgrajena že leta 2011 in bi stala 2,5 milijona evrov in ne toliko kot zdaj, saj je je občina vložila več kot šest milijonov evrov v knjižnico in pripadajočo ureditev na novem Vurnikovem trgu.
Nekdanji župan Janko S. Stušek je dejal, da zamisel za novo knjižnico »ni zrasla na mojem zelniku«, a se je otvoritve veselil tako kot številni drugi in med drugim dejal, da je knjižnica precej več kot le prostor za knjige. Prav to, da knjižnico naredijo ljudje in ne zidovi, rada poudari tudi Božena Kolman Finžgar, z njo se strinja tudi direktorica Radovljiškega muzeja Verena Štekar-Vidic, ki verjame, da bo nova knjižnica postala pravo srečališče ljudi.
Po dolgih letih kalvarije, številnih obljubah in dvigu vrednosti investicije je projekt le končan, je dejal občinski svetnik Darko Marolt, ki pričakuje, da bodo zdaj svoje potrebe po primernejših prostorih zahtevali še v Lescah, Begunjah in drugih krajih po občini. Podobno si želijo tudi knjižničarji na Jesenicah, ki se že leta stiskajo v pretesnih prostorih. Knjižničarka jeseniške knjižnice nam je mimogrede navrgla: »Zdaj upamo na fovšijo z Jesenic«.
Ob težko pričakovanem prazniku je direktorica knjižnice Božena Kolman Finžgar izpostavila, da jo je gradnja nove knjižnice spominjala na zgodbo o jari kači in steklem polžu. Zdaj je končno napočil čas Očitno pa so tudi Radovljičani težko čakali otvoritev nove »mestne dnevne sobe«, saj so množično sodelovali v živi verigi, s čimer so pokazali razumevanje velikega pomena nove knjižnice.
»Kar mravljince sem začutil v roki, ko sem za nekaj trenutkov dobil v rok knjigo in jo nato oddal naprej. Šele s tem dejanjem sem zares začutil veličino današnjega dogodka«, je dejal Miro Zalokar iz Gorij. Knjižnica mu je dala ogromno znanja, je povedal in dodal, da v knjižnici od tega kar daš, dobiš največ. Pri tem je mislil na 20 evrov letne članarine. Majda Resman z Bleda je na otvoritev prišla, ker je »knjižnica raj za vedoželjne«. Hvaležna je lokalni skupnosti, ki je na ta način podprla kulturo. Res pa je, da se je projekt vlekel in se skorajda ustavil. Knjižnica bi po prvotnih načrtih morala biti zgrajena že leta 2011 in bi stala 2,5 milijona evrov in ne toliko kot zdaj, saj je je občina vložila več kot šest milijonov evrov v knjižnico in pripadajočo ureditev na novem Vurnikovem trgu.
Nekdanji župan Janko S. Stušek je dejal, da zamisel za novo knjižnico »ni zrasla na mojem zelniku«, a se je otvoritve veselil tako kot številni drugi in med drugim dejal, da je knjižnica precej več kot le prostor za knjige. Prav to, da knjižnico naredijo ljudje in ne zidovi, rada poudari tudi Božena Kolman Finžgar, z njo se strinja tudi direktorica Radovljiškega muzeja Verena Štekar-Vidic, ki verjame, da bo nova knjižnica postala pravo srečališče ljudi.
Po dolgih letih kalvarije, številnih obljubah in dvigu vrednosti investicije je projekt le končan, je dejal občinski svetnik Darko Marolt, ki pričakuje, da bodo zdaj svoje potrebe po primernejših prostorih zahtevali še v Lescah, Begunjah in drugih krajih po občini. Podobno si želijo tudi knjižničarji na Jesenicah, ki se že leta stiskajo v pretesnih prostorih. Knjižničarka jeseniške knjižnice nam je mimogrede navrgla: »Zdaj upamo na fovšijo z Jesenic«.
