Večina je dobila manj, kot je pričakovala

Sindikati opozarjajo na kršitve in obvode pri izplačilih minimalne plače, delodajalci pa na višje cene storitev, ki bodo izničile pozitivne učinke.
Fotografija: Okoli 80 odstotkov plačilnih list ljudi, ki so se oglasili pri ZSSS, je bilo v skladu s predpisi, vendar so številni delavci razočarani, saj so pričakovali več. FOTO: Matej Družnik/Delo
Odpri galerijo
Okoli 80 odstotkov plačilnih list ljudi, ki so se oglasili pri ZSSS, je bilo v skladu s predpisi, vendar so številni delavci razočarani, saj so pričakovali več. FOTO: Matej Družnik/Delo

Ljubljana – Z obstoječim plačnim modelom je nekaj hudo narobe in ga je treba spremeniti, je prepričana Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Številne anomalije so se pokazale tudi ob prvem izplačilu minimalne plače – med tistimi, ki so prinesli v pregled svoje plačilne liste, so zaznali približno 20 odstotkov kršitev, razočaranih, ki so pričakovali višja nakazila, pa je bistveno več.

Iz plačilnih list približno 2000 prejemnikov minimalne plače, ki so se obrnili na ZSSS, opažajo večje posledice dviga minimalne plače z 886 evrov bruto na 940 in izločitev dodatkov v podjetjih, kjer so imeli doslej nižje osnovne plače in večje število dodatkov.

»Večina, okrog 80 odstotkov plačilnih list ljudi, ki so se oglasili pri nas, je bilo v skladu s predpisi. Kršitve so, ko nekateri delodajalci ukinjajo dodatek na delovno dobo, ga nižajo ali pretvarjajo v dodatek za stalnost samo pri tem delodajalcu, in to s spremembo podjetniške kolektivne pogodbe, kar se ne sme, ker je to določeno s kolektivno pogodbo dejavnosti,« je poudaril Boštjan Medik, izvršni sekretar za področje teritorialnih organizacij v ZSSS. Precej nepravilnosti pa je bilo povezanih z napačnim obračunom nadomestila plač.

»Ugotavljamo, da je večina delavcev nezadovoljnih z izplačilom, ker so pričakovali več. Čeprav ni kršitev, je razlika med izplačilom prej in po novem manjša, kot bi lahko bila, ker so delodajalci v veliki meri na različne načine poskušali izničiti učinek zakona o minimalni plači,« opozarja Medik.

Marsikdo ne daje več stimulacij ali niža dodatke, ki so povezani z zahtevnostjo delovnega mesta. »Eno od velikih trgovskih podjetij je, na primer, prej izplačevalo stimulacijo 200 evrov. Zakon o minimalni plači je prinesel dvig za 200 evrov, hkrati pa so ukinili stimulacijo, tako da so delavci na istem. Ne moremo reči, da gre za kršitev zakonodaje in očitno ta stimulacija prej ni temeljila na delovni uspešnosti delavca, ampak je bila korekcija nizke plače, a je razočaranje veliko,« je navedel Medik.

Pri ZSSS hkrati opozarjajo, da je večina plačilnih list v zasebnem sektorju zelo nepreglednih. »Iz njih ni mogoče razbrati, kakšna je višina osnovne plače, koliko let delovne dobe ima posameznik, koliko ur je delal v posebnih pogojih, za katere mu pripadajo dodatki, niti kakšna je njihova višina. Taka nepreglednost je v interesu delodajalcev, da lahko ribarijo v kalnem. Če bi si vsak lahko sam izračunal, zlorab ne bi bilo,« poudarja Andreja Poje, izvršna sekretarka za ekonomsko področje v ZSSS.

Uravnilovka je res še večja, kot je bila, se strinja Lidija Jerkič, »a to ni posledica višje minimalne plače, ampak slabega stanja v podjetjih ali načrtne plačne politike posameznega delodajalca ali obojega«. »Nov plačni model je tisto, kar bi rešilo tudi vprašanje nagrajevanja in postavilo razmerja na način, ki bi bil spodoben, kar v tem trenutku ni,« je prepričana predsednica ZSSS.


Desetina na minimalni plači


Pogled delodajalske strani se pričakovano razlikuje. Pri Gospodarski zbornici Sloveniji (GZS) so med člani razdelili anketo o vplivu zakona o minimalni plači na poslovanje, prave rezultate pričakujejo po treh mesecih. Trenutno razpoložljiv majhen vzorec pa kaže, da se je masa plač povečala za 4,9 odstotka, prejemnikov doplačil do minimalne plače je bilo približno desetina, tretjina podjetij se je dobro pripravila na prehod in je s spremembo plačnih modelov vpliv na poslovanje omilila.

»Veliko podjetij žal ni prilagodilo plačnih sistemov novim razmeram in so z upoštevanjem zgolj zakonske spremembe precej povečala uravnilovko znotraj podjetij, kar utegne imeti že srednjeročno negativne posledice na klimo v podjetjih, na motivacijo zaposlenih in posledično na produktivnost, saj so se zaradi izločenih dodatkov relativna razmerja med zaposlenimi, ki opravljajo dela različnih zahtevnosti, podrla,« je ugotovitve strnil Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS.

Poleg vpliva na stroške dela so, po njegovih besedah, podjetja v veliki meri zaznala tudi posredni vpliv na poslovanje, ki se kaže skozi dvig cen vhodnih komponent in storitev. »Zaposleni bodo žal prvotne pozitivne vplive dviga plač v drugi fazi začutili kot višje življenjske stroške, ki bodo v pretežni meri izničili učinek povečanja plač. Tisti, ki se jim plača ni povečala, ker niso v kategoriji prejemnikov najnižjih plač, pa se jim bo to poznalo kot znižanje kupne moči in življenjskega standarda,« meni Gorenšček.

Preberite še:

Komentarji: