Veliko podobnosti, bolj malo razlik

Projekt Razlikujemo Slovenijo in Slovaško je dober primer delovanja diplomacije zunaj standardnih okvirov.
Fotografija: Slovenija se zaradi svoje velikosti ne bi smela obremenjevati, ampak bi jo morala izkoristiti, meni veleposlanik Tadej Rupel. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Slovenija se zaradi svoje velikosti ne bi smela obremenjevati, ampak bi jo morala izkoristiti, meni veleposlanik Tadej Rupel. FOTO: Jure Eržen/Delo

Te dni se v Sloveniji mudi skupina uglednih diplomatov, gospodarstvenikov in predstavnikov nevladnih organizacij, ki sta jo pripeljala na obisk veleposlanika Slovenije in Slovaške­ v Londonu, predvsem zato, da bi povečala prepoznavnost obeh držav. 

Projekt Razlikujemo Slovenijo in Slovaško, ki sta ga leta 2016 zasnovala slovenski veleposlanik v Londonu Tadej Rupel in njegov slovaški kolega, veleposlanik Ľubomír Rehák, je dober primer delovanja diplomacije zunaj standardnih okvirov. Nastal je predvsem iz želje po dodatni promociji obeh držav v londonskih diplomatskih in gospodarskih krogih, v času, ko je Slovaška predsedovala svetu EU. »V London vsaka država pošlje svoje najboljše predstavnike in določeno število oseb, ki so tu, so ali bivši zunanji ministri ali državni sekretarji, generalni direktorji, politični direktorji ministrstev, gospodarstveniki,« je med sprejemom na ministrstvu za zunanje zadeve povedal Tadej Rupel. »Imamo filipinskega veleposlanika, ki je lastnik podjetja s plantažo, ki zaposluje 20.000 ljudi. V Sloveniji ni na turističnem ogledu, ampak zato, da vidi določene ekonomske prednosti za podjetje, ki ga vodi.« 

Pester program obiska je izpostavil tudi slovaški veleposlanik. »Nismo zgolj na turističnem ogledu, ampak obiskujemo tudi uspešna podjetja. Včeraj smo bili v Pipistrelu. Bili smo tudi v Piranu, kjer smo se spoznali z županom Petrom Bossmanom. Danes gremo na severozahod države, jutri pa nameravamo obiskati še Bled,« je povedal Ľubomír Rehák. Med poudarki obiska, kot so pojasnili na MZZ, je tudi čebelarstvo, glede na to, da je Organizacija združenih narodov na predlog Slovenije razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. 
 

Odmišljanje razlik 


O promocijsko-izobraževalnem projektu, kot sta si ga zamislila veleposlanika, so lani poročali različni svetovni mediji, med njimi ameriška revija New Yorker. Projekt je po Rehákovih besedah zanimiv tudi zato, ker ga zlahka posnemajo druge države. »Ideja je pokazati, da obstajata dve podobni državi, s podobnimi zastavami in imeni, ki pa se nočeta zgolj osredotočati na tisto, kar ju razlikuje,« je poudaril slovaški veleposlanik. Vsak korak k razreševanju zmede o tem, katera država je katera, je po njegovem korak v pravo smer, hkrati pa priložnost za seznanjanje ljudi z vsem, kar lahko ponudita Slovenija in Slovaška. V zadnjih dneh je Slovenija dobila priložnost, da uglednim gostom pokaže nekaj svojih primerjalnih prednosti. Rupel je kot ključni izpostavil predvsem inovativnost in zelenost naše države. »Mislim, da Slovenija na obeh področjih prednjači pred Slovaško.« 
 

Iskanje dodane vrednosti


Za majhne države je izpostavljanje njihovih adutov pogosto izziv, obtežen z manjvrednostim kompleksom. Po mnenju slovenskega veleposlanika v Londonu se Slovenija zaradi velikosti ne bi smela obremenjevati, ampak bi jo morala izkoristiti. »Mislim, da ta obisk kaže, da velikost ni pomembna. Velikost determinira to, da imamo lahko večji bruto domači proizvod, da se lahko osredotočimo na več področij, investiramo v in razvijamo več stvari kot nekdo, ki ima omejene resurse.« 

A ravno omejeni resursi od majhnih zahtevajo, da postanejo inovativni, da iščejo niše, ki jim omogočajo ustvarjati večjo dodano vrednost. »Premajhni smo, da bi gradili ekonomijo obsega,« je prepričan Rupel. Slovenski razvoj bi po njegovem zato moral biti osredotočen na ustvarjanje kvalitete, višjega dobička, torej na posamezen produkt, ne pa na količino.

Komentarji: