Virus kot krinka za še večji nadzor nad državljani?
Zakon o nalezljivih boleznih: Koalicija se glede 48. člena še ni uskladila, opozicija žuga z ustavno presojo.
Odpri galerijo
Si želi oblast z zakonom prilastiti preširoka in s stališča človekovih ustavnih pravic nesprejemljiva pooblastila? Foto: Roman Šipić/Delo
Ljubljana - Novela zakona o nalezljivih boleznih, ki jo bo danes obravnaval parlamentarni odbor za zdravstvo, v javnosti neti polemike predvsem zaradi dveh predlaganih sprememb: po 48. členu bi si vlada vzela pravico omejevanja človekovih svoboščin v zasebnih prostorih, v 35. bi prepovedala vpis necepljenih otrok v javni vrtec oziroma necepljenih mladostnikov v srednje šole in fakultete s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja in socialnega varstva. In kolikšna je verjetnost, da politika kljub domnevno spornim omejitvam zakon podpre?
Pri koalicijskih partnerjih in v opozicijskih strankah smo preverili, kako presojajo novelo zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), kot so jo »dopolnili« na ministrstvu za zdravje: ali imajo podobne pomisleke kot pravna stroka, to je, da si želi oblast z zakonom prilastiti preširoka in s stališča človekovih ustavnih pravic nesprejemljiva pooblastila, ki obenem pomenijo grob poseg v zasebnost, v lastninsko pravico ter v nedotakljivost stanovanja? Medtem ko obvezno cepljenje otrok načeloma podpirajo vse stranke - v SD imajo sicer pomisleke, ali je »restriktivna politika prava pot k reševanju tega vprašanja«, prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti pa, denimo, meni, da »ne moremo pristajati na to, da bi v nekakšni kvazi svobodi izbire ogrožali zdravje otrok« -, je glede 48. člena politika razdeljena: SMC, Desus in NSi se pred koalicijskim usklajevanjem ne želijo izreči o njem, opozicija pa obsoja neustavnost, rokohitrstvo pri pisanju zakona in napoveduje ustavno presojo.
V koalicijski SMC ocenjujejo, da je zakon z letnico 2006 zastarel, kar se je pokazalo prav v času epidemije. Vladni predlog sprememb 48. člena razumejo kot ukrep, ki bi v času ponovnega izbruha epidemije predvidel stopnjevanje omejitev. Je torej podlaga za zagotavljanje varstva prebivalcev pred nalezljivimi boleznimi, pravijo. Je pa pomembno, dodajajo, da se »takšni ukrepi in omejitve v praksi uporabljajo le takrat, ko ni mogoče preprečiti vnosa in širjenja določenih nalezljivih bolezni, da se omejitve nanašajo le na okužena in neposredno ogrožena območja in da so časovno omejene«. Podrobneje vladni predlog v fazi javne obravnave – ta se konča 28. septembra – težko komentirajo, saj ne vsebuje obrazložitve členov. Ustreznih pojasnil pričakujejo v nadaljevanju od ministrstva za zdravje.
Tudi v Desusu pozorno spremljajo javno obravnavo novele ZNB, vendar ocenjujejo, da je »v tem trenutku o podpori trenutnemu predlogu zakona preuranjeno govoriti«, zagotovo pa bo treba »prisluhniti stroki o smiselnosti ali potrebi vključitve 48. člena v nov ZNB«.
Tudi v NSi do zakonske novele, ker je še »na ravni vladnega osnutka in ni šla skozi koalicijsko usklajevanje«, še niso zavzeli stališča.
V SD obžalujejo, da so tudi polemiko okrog ZNB sprožili dvomi o »spoštovanju in skladnosti (vladnih o. p.) predlogov z ustavo«. Določbe ZNB jih skrbijo, pravijo, prav zaradi nespoštovanja temeljih ustavnih pravic in nedvoumnih posegov v zasebnost državljanov. Vlada je po njihovem »ponovno brez strokovnih in skrbno pretehtanih argumentov, 'z veliko nogo' stopila na spolzek teren človekovih pravic, varovanih z ustavo«. V SD od pravne stroke in civilne družbe pričakujejo, da bosta sprejemanje ZNB spremljali in po potrebi odreagirali, prav tako to skupaj s presojo ustavnosti spornih določil na ustavnem sodišču napovedujejo tudi sami.
V Levici o alineji 48. člena ZNB, ki omogoča vladi, da zaseže poslovne prostore ali vozilo, opozarjajo, da to kot »drugi poseben ukrep« zakon v 37. členu sicer določa že zdaj. Razlika med novim zakonom in obstoječim je ta, da o tem trenutno odloča minister za zdravje, po novem predlogu pa vlada. Vsebina določbe se jim ne zdi sporna, nasprotno. Po njihovem omogoča, da se v primeru epidemij, ki predstavljajo hudo nevarnost za javno zdravje, v reševanje krize vključijo vse kapacitete. Spomnimo, da je Levica že v času epidemije predlagala, da »v reševanje zdravstvene krize vključijo tudi zasebne zdravstvene zmogljivosti, ki so prazne samevale«. V stranki obžalujejo, da se vlada za ta ukrep ni odločila. O določbi, po kateri lahko vlada prepove oziroma omeji zbiranje večjega števila ljudi tudi na zasebnih površinah, menijo, da je zapisana »nejasno in potencialno ustavno sporno, saj med zasebne površine lahko uvrstimo tudi stanovanje, ki je z ustavo določeno kot nedotakljivo«. Ker so posegi v stanovanje dovoljeni le v izjemnih primerih policiji, so takšne nejasne določbe za Levico nesprejemljive.
V SAB Alenke Bratušek bodo s konkretnimi pripombami na zakon počakali do vložitve predloga v zakonodajni postopek. Zaradi »hudega posega v osebnostne pravice« od zakona pričakujejo, da bo preprečil prekomerne posege ali možnosti zlorab tako pri cepljenju kot v primeru posebnih ukrepov v 48. členu.
Omenjeni člen predstavlja nesorazmeren poseg v ustavno zajamčene človekove pravice in temeljne svoboščine tudi za poslance LMŠ. Kot pravijo, »ponuja še en dokaz, da je vladi Janeza Janše pomembno zgolj vzpostavljanje nadzora nad državljani, za to pa zelo perfidno uporablja izgovor boja proti virusu«.
Pri koalicijskih partnerjih in v opozicijskih strankah smo preverili, kako presojajo novelo zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), kot so jo »dopolnili« na ministrstvu za zdravje: ali imajo podobne pomisleke kot pravna stroka, to je, da si želi oblast z zakonom prilastiti preširoka in s stališča človekovih ustavnih pravic nesprejemljiva pooblastila, ki obenem pomenijo grob poseg v zasebnost, v lastninsko pravico ter v nedotakljivost stanovanja? Medtem ko obvezno cepljenje otrok načeloma podpirajo vse stranke - v SD imajo sicer pomisleke, ali je »restriktivna politika prava pot k reševanju tega vprašanja«, prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti pa, denimo, meni, da »ne moremo pristajati na to, da bi v nekakšni kvazi svobodi izbire ogrožali zdravje otrok« -, je glede 48. člena politika razdeljena: SMC, Desus in NSi se pred koalicijskim usklajevanjem ne želijo izreči o njem, opozicija pa obsoja neustavnost, rokohitrstvo pri pisanju zakona in napoveduje ustavno presojo.
Koalicija pričakuje dodatnih pojasnil
V koalicijski SMC ocenjujejo, da je zakon z letnico 2006 zastarel, kar se je pokazalo prav v času epidemije. Vladni predlog sprememb 48. člena razumejo kot ukrep, ki bi v času ponovnega izbruha epidemije predvidel stopnjevanje omejitev. Je torej podlaga za zagotavljanje varstva prebivalcev pred nalezljivimi boleznimi, pravijo. Je pa pomembno, dodajajo, da se »takšni ukrepi in omejitve v praksi uporabljajo le takrat, ko ni mogoče preprečiti vnosa in širjenja določenih nalezljivih bolezni, da se omejitve nanašajo le na okužena in neposredno ogrožena območja in da so časovno omejene«. Podrobneje vladni predlog v fazi javne obravnave – ta se konča 28. septembra – težko komentirajo, saj ne vsebuje obrazložitve členov. Ustreznih pojasnil pričakujejo v nadaljevanju od ministrstva za zdravje.
Tudi v Desusu pozorno spremljajo javno obravnavo novele ZNB, vendar ocenjujejo, da je »v tem trenutku o podpori trenutnemu predlogu zakona preuranjeno govoriti«, zagotovo pa bo treba »prisluhniti stroki o smiselnosti ali potrebi vključitve 48. člena v nov ZNB«.
Tudi v NSi do zakonske novele, ker je še »na ravni vladnega osnutka in ni šla skozi koalicijsko usklajevanje«, še niso zavzeli stališča.
Cepljenje politika enotno podpira. Foto: Voranc Vogel/Delo
Opozicija obsoja
V SD obžalujejo, da so tudi polemiko okrog ZNB sprožili dvomi o »spoštovanju in skladnosti (vladnih o. p.) predlogov z ustavo«. Določbe ZNB jih skrbijo, pravijo, prav zaradi nespoštovanja temeljih ustavnih pravic in nedvoumnih posegov v zasebnost državljanov. Vlada je po njihovem »ponovno brez strokovnih in skrbno pretehtanih argumentov, 'z veliko nogo' stopila na spolzek teren človekovih pravic, varovanih z ustavo«. V SD od pravne stroke in civilne družbe pričakujejo, da bosta sprejemanje ZNB spremljali in po potrebi odreagirali, prav tako to skupaj s presojo ustavnosti spornih določil na ustavnem sodišču napovedujejo tudi sami.
Zaseg da, vstop v stanovanje ne
V Levici o alineji 48. člena ZNB, ki omogoča vladi, da zaseže poslovne prostore ali vozilo, opozarjajo, da to kot »drugi poseben ukrep« zakon v 37. členu sicer določa že zdaj. Razlika med novim zakonom in obstoječim je ta, da o tem trenutno odloča minister za zdravje, po novem predlogu pa vlada. Vsebina določbe se jim ne zdi sporna, nasprotno. Po njihovem omogoča, da se v primeru epidemij, ki predstavljajo hudo nevarnost za javno zdravje, v reševanje krize vključijo vse kapacitete. Spomnimo, da je Levica že v času epidemije predlagala, da »v reševanje zdravstvene krize vključijo tudi zasebne zdravstvene zmogljivosti, ki so prazne samevale«. V stranki obžalujejo, da se vlada za ta ukrep ni odločila. O določbi, po kateri lahko vlada prepove oziroma omeji zbiranje večjega števila ljudi tudi na zasebnih površinah, menijo, da je zapisana »nejasno in potencialno ustavno sporno, saj med zasebne površine lahko uvrstimo tudi stanovanje, ki je z ustavo določeno kot nedotakljivo«. Ker so posegi v stanovanje dovoljeni le v izjemnih primerih policiji, so takšne nejasne določbe za Levico nesprejemljive.
Kako je z varovanjem ustavnih pravic? Foto: Blaž Samec/Delo
»Perfidni izgovor«
Kako je z varovanjem ustavnih pravic? Foto: Blaž Samec/Delo
V SAB Alenke Bratušek bodo s konkretnimi pripombami na zakon počakali do vložitve predloga v zakonodajni postopek. Zaradi »hudega posega v osebnostne pravice« od zakona pričakujejo, da bo preprečil prekomerne posege ali možnosti zlorab tako pri cepljenju kot v primeru posebnih ukrepov v 48. členu.
Omenjeni člen predstavlja nesorazmeren poseg v ustavno zajamčene človekove pravice in temeljne svoboščine tudi za poslance LMŠ. Kot pravijo, »ponuja še en dokaz, da je vladi Janeza Janše pomembno zgolj vzpostavljanje nadzora nad državljani, za to pa zelo perfidno uporablja izgovor boja proti virusu«.
