Vlada odločila, da bo nočna omejitev gibanja trajala od 22. do 5. ure

V članku povzemamo relevantne informacije o obvladovanju epidemije covida-19.
Fotografija: FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
FOTO: Voranc Vogel/Delo



19.12 Sodniki med prednostnimi skupinami za cepljenje proti covidu-19, tožilci in odvetniki očitno ne

Strategija cepljenja proti covidu-19 med prednostne skupine za cepljenje uvršča tudi zaposlene v sodstvu, ki izvajajo naloge, nujne za delovanje pravosodnega sistema. Medtem ko so se sodniki že začeli cepiti, pa so se tožilci in odvetniki obrnili na ministrstvo za zdravje, naj se tudi njih uvrsti med prednostne skupine, a odgovora še niso prejeli. Strategija cepljenja predvideva, da se med prednostne skupine uvrsti med drugim ustavno sodišče in zaposlene v sodstvu, ki izvajajo naloge, nujne za delovanje pravosodnega sistema. Na vrhovnem sodišču so za STA potrdili, da so s cepljenjem sodnikov že začeli. Na ljubljanskem območju, katerega po navodilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) koordinira vrhovno sodišče, se je najprej začelo na prvostopenjskih sodiščih, za katera ocenjujejo, da so najbolj izpostavljena, kar se tiče kontaktov s strankami.

FOTO: Blaž Samec/Delo
FOTO: Blaž Samec/Delo


19.11 Sprememba policijske ure

Vlada je odločila, da bo nočna omejitev gibanja po novem trajala med 22. in 5. uro. Doslej je bilo nočno gibanje omejeno med 21. in 6. uro, je pa ta nočna omejitev gibanja stopila v veljavo 20. oktobra lani. Medtem ko mu del javnosti ni naklonjen, pa so na vladni strani doslej poudarjali, da bo omejitev sproščena, ko bodo to dopuščale epidemiološke razmere. Vlada je že pred dvema tednoma na predlog ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa odločala o tem, da bi skrajšali nočno omejitev gibanja. A so takrat z vladnega urada za komuniciranje sporočili, da strokovna skupina za covid-19 zaradi obsega epidemije ni sledila Hojsovemu predlogu, da pa bodo o tem znova odločali v naslednjih 14 dneh. Hojs je v torek za STA pojasnil, da predloga ne bo podal ponovno »saj je bil dogovor, da bo svetovalna skupina ta teden sama ponovno preučila njegov predlog oziroma se morda odločila celo za večje sproščanje«.

Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar je sicer prejšnji teden za Mladino dejala, da se za skrajšanje omejitve niso odločili, ker »smo menili, da ena ura ne bi bistveno spremenila ničesar«. Ob tem je napovedala, da bodo predlagali popolno ukinitev omejitve gibanja ponoči, če bo epidemiološko stanje dovolj dobro.

17.49 Evropska komisija z mehanizmom za hitrejše odobritve cepiv proti covidu-19

Evropska komisija je danes v okviru Inkubatorja Hera, novega evropskega načrta za odziv na biološke grožnje zaradi različic novega koronavirusa, uvedla mehanizem za hitrejše odobritve prilagojenih cepiv proti covidu-19.
Kot so ob tem danes sporočili v Bruslju, bo komisija v pristojno zakonodajo EU vključila določbe, s katerimi bo podjetjem omogočila, da se osredotočijo na pravočasno zbiranje potrebnih dokazov, in zagotovila odobritev prilagojenih cepiv z manjšim sklopom dodatnih podatkov, predloženih Evropski agenciji za zdravila (Ema). Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem dejala, da bo Inkubator Hera okrepil in pospešil odziv EU na različice virusa sars-cov-2. Dodala je, da so s tem Emi omogočili hitro regulativno odobritev posodobljenih cepiv za spopadanje z novimi različicami novega koronavirusa.

17.13 V ZD Ljubljana nadaljujejo cepljenje kroničnih bolnikov, konec tedna bodo cepili šolnike

Na območju Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana v tem tednu nadaljujejo s cepljenjem posebej ranljivih kroničnih bolnikov ter pričenjajo s cepljenjem zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Prav tako nadaljujejo s cepljenjem oseb, starejših od 75 let. Kot so za STA pojasnili v ZD, je trenutno na seznamu še 1000 kroničnih bolnikov in 4000 šolnikov. Za zaposlene v vzgoji in izobraževanju so namreč cepljenje s cepivom AstraZenece prejšnji teden začasno zaustavili, zato ga bodo opravili ob koncu tega tedna. Prav tako bodo v tem tednu izvedli cepljenje s prvim odmerkom starejših od 75 let, ki jih je še okrog 3000.

V naslednjem tednu je predvideno cepljenje približno 3300 zaposlenih na fakultetah Univerze v Ljubljani. Glede na trenutne podatke o izraženem interesu pri osebnem zdravniku je na seznamu za cepljenje tudi približno 9000 oseb, starih med 70 in 74 let, in približno 8500 oseb, starih med 65 in 69 let. Naslednji teden bodo tako poleg zaposlenih v vzgoji in izobraževanju cepili tudi starejše od 70 let, v kolikšni meri, pa je odvisno od tega, koliko cepiva bodo prejeli. Glede na to, da se ljudje sprotno odločajo za cepljenje, podatke o izraženem interesu nenehno posodabljajo, so pojasnili.

FOTO: Blaž Samec/Delo
FOTO: Blaž Samec/Delo


17.11 Ob Dnevih Jožefa Stefana tudi razprava o vlogi znanosti pri reševanju pandemije covida-19

V okviru Dnevov Jožefa Stefana, namen katerih je popularizacija znanosti, je danes potekala virtualna okrogla miza o vlogi znanosti pri reševanju pandemije covida-19. Sogovorniki so med drugim ocenili, da se je znanost odzvala hitro in povezano, ob tem pa so izpostavili tudi pomen stalnega financiranja tega področja. Boris Turk z Instituta Jožefa Stefana je izpostavil, da še ni videl povezovanja na tako široki ravni. »Združilo se je ogromno raziskovalnih kapacitet po vsem svetu,« je dejal in ocenil, da se je znanost odzvala zelo hitro. Je pa ob tem poudaril, da so mRNK cepiva razvijali že pred pojavom covida-19: »Ko že imaš razvito tehnologijo, jo lahko relativno hitro preneseš na drugo področje, vsega znanja pa ne moreš pridobiti v tako kratkem času.« Moč znanosti v času epidemije je Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo označil kot fascinantno. Tudi po njegovih besedah je prišlo do ogromnega združevanja na tem področju, ki je v neverjetno kratkem času pripeljalo do diagnostike in do cepiva. K temu je pomembno prispevalo tudi obsežno financiranje projektov.

16.43 Odprti atelje v Kranju omogoča stik med gledalcem in likovnim umetnikom

Likovno društvo Kranj je ta mesec v Mali galeriji v Kranju pripravilo posebne razstave pod skupnim imenom Odprti atelje, ki omogočajo stik med umetniki in gledalci oziroma obiskovalci. Po Lojzetu Kalinšku, Andreji Eržen in Martini Marenčič ta teden svoja dela v galeriji predstavlja slikar in grafik Klavdij Tutta. Kot je za STA povedal Tutta, je takšna razstava zelo dragocena. Pojasnil je, da se ljudje zaradi epidemije v teh časih ne srečujejo veliko s kulturo. Veliko stvari je zaprtih, ljudje pa se bojijo obiskovati večje razstave. »Tu pa je razstava v majhnem prostoru, v katerem sta le en ali dva obiskovalca, vsakemu pa je omogočen tudi pristen stik in pogovor z avtorjem, ki pokomentira svoje delo.«

15.52 Zahtevek Geneplaneta za revizijo javnega naročila za nakup hitrih testov zavrnjen

Državna revizijska komisija je v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za hitre antigenske teste zavrnila zahtevek za revizijo podjetja Geneplanet. Vlagatelj namreč ni izkazal kršitev ministrstva za zdravje kot naročnika, so zapisali. Vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni izkazal kršitev naročnika, ko je ta v postopku s pogajanji brez predhodne objave vlagateljevo ponudbo zaradi neustreznega predloženega vzorca hitrih testov zavrnil kot nedopustno in vlagatelja posledično ni pozval k predložitvi končne ponudbene cene, je navedla komisija.

15.14  Komisarka Kiriakides: Epidemiološke razmere se poslabšujejo v večini držav EU

Pandemija covida-19 se poslabšuje ne samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah članicah Evropske unije. V 19 od skupno 27 državah beležijo porast novih okužb. V 15 državah se povečuje število covidnih bolnikov v bolnišnicah, v osmih tudi hitro narašča število smrti, je danes v Bruslju opozorila evropska komisarka za zdravje Stella Kiriakides. Razmere po oceni evropske komisarke za zdravje vzbujajo skrb, tudi zaradi vedno večje širitve različic novega koronavirusa, poroča nemška tiskovna agencija DPA. »Da bi razmere imeli pod nadzorom, ne zadostujejo samo ukrepi za javno zdravstvo. Potreben je dostop do varnih in učinkovitih cepiv,« je še dejala Kiriakidesova. Prav to je v ozadju današnje odločitve o zaostritvi pravil za izvoz cepiv proti covidu-19.

15.11 Ministrstvo šole obvestilo o možnem načinu pouka v primeru slabšanja razmer

Ministrstvo za izobraževanje je osnovnim šolam poslalo okrožnico, naj se v primeru, da se bodo epidemiološke razmere poslabševale, pripravijo na šolanje po modelu C1. Po navedbah ministrstva slednje še ne pomeni, da se bo to dejansko zgodilo, ampak gre zgolj za informativno obvestilo, kakšen je možen scenarij, če se bodo razmere slabšale. Iz okrožnice izhaja, da bo pouk v primeru poslabšanja epidemiološke slike potekal po tako imenovanem C1 modelu, ki so ga na ministrstvu pripravili skupaj z ravnatelji nekaterih osnovnih šol in zavodom za šolstvo. Po navedbah spletnega Večera model C1 predvideva, da bi se pouk v šolah nepretrgoma izvajal za učence od 1. do vključno 5. razreda, medtem ko bi se učenci od 6. do 9. razreda v šoli tedensko izmenjevali. Prvi teden naj bi bili v šolah učenci 8. in 9. razredov, medtem ko bi se učenci 6. in 7. razredov šolali na daljavo, naslednji teden pa bi se zamenjali.

Ministrstvo za izobraževanje je osnovnim šolam poslalo okrožnico, naj se v primeru, da se bodo epidemiološke razmere poslabševale, pripravijo na šolanje po modelu C1. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ministrstvo za izobraževanje je osnovnim šolam poslalo okrožnico, naj se v primeru, da se bodo epidemiološke razmere poslabševale, pripravijo na šolanje po modelu C1. FOTO: Jure Eržen/Delo


13.20 Kacin: S spremembami strategije za cepljenje prioritetna skupina starejši od 50 let

Vlada bo danes obravnavala predlog spremenjene strategije cepljenja proti covidu-19, v skladu s katero bi po novem bili prioritetna skupina za cepljenje najprej starejši od 60, nato pa starejši od 50 let, je napovedal koordinator za logistični del množičnega cepljenja proti covidu-19 Jelko Kacin. V tem tednu končujejo cepljenje starejših od 75 let.

image_alt
Na začetku aprila pri nas dovolj cepiva tudi za starejše od 50 let


13.15 Razmere se slabšajo predvsem na vzhodu Avstrije

V Avstriji se epidemiološke razmere zaradi okužb z novim koronavirusom še naprej slabšajo, predvsem na vzhodu države, kjer bodo uvedli strožje ukrepe za zajezitev okužb. Podrobnosti novih ukrepov naj bi sporočili nocoj, govor pa je tudi o popolnem zaprtju države. V državi so v zadnjih 24 urah potrdili 3289 novih okužb, na oddelkih intenzivne nege se zdravi 447 covidnih bolnikov. Veliko povečanje števila covidnih bolnikov na intenzivni negi beležita predvsem Dunaj in zvezna dežela Spodnja Avstrija. 

Po poročanju avstrijskega časnika Kronen Zeitung naj bi od 1. do 6. aprila zaprli vse trgovine z izjemo supermarketov, šolarji pa se po velikonočnih počitnicah do 11. aprila naj ne bi vrnili v šolske klopi. Predvidoma bodo imeli pouk na daljavo. V državi s približno 8,9 milijona prebivalci je en odmerek cepiva proti covidu-19 prejelo več kot milijon oseb, kar predstavlja 11,4 odstotka celotnega prebivalstva, dva odmerka pa 341.362 ljudi ali 3,8 odstotka celotnega prebivalstva.

13.00 Bruselj je poostril nadzor nad izvozom cepiv

​Evropska komisija je v pravila za odobritve izvoza cepiv vpeljala novi merili – recipročnost in sorazmernost. Razlog za njuno uvedbo je, da je mehanizem odobritev, vpeljan s 1. februarjem, sicer zagotovil boljšo preglednost izvoza, a cilj, pravočasen dostop EU do cepiv, še ni bil dosežen. Pri recipročnosti bodo ugotavljali, ali ciljna država omejuje svoj izvoz cepiv ali surovin z zakonom ali drugimi sredstvi. Pri sorazmernosti bodo upoštevali, ali so v ciljni državi epidemiološke razmere boljše ali slabše, predvsem glede stopnje precepljenosti in njihove dostopnosti do cepiv. Ocenjevali bodo, ali bi izvoz cepiv predstavljal grožnjo varnosti dobav cepiv ali njihovih sestavin. »Odprte poti morajo voditi v vse smeri,« je povedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. V ozadju novih pravil so predvsem težave z britansko-švedsko AstraZeneco, ki ne izpolnjuje zavez do dobav cepiva EU. P. Ž. 

12.45 Hrvaški premier se je cepil s cepivom AstraZenece

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah ob 9327 testih potrdili 1891 novih primerov okužbe z novim koronavirusom, umrlo je 20 bolnikov s covidom-19, je sporočil hrvaški štab civilne zaščite. Danes objavljeno število novih okužb je najvišje od 6. januarja, ko so jih potrdili 1896. Prejšnjo sredo so na Hrvaškem potrdili 1445 novih okužb, v sredo pred štirinajstimi dnevi pa 962, je povedal direktor hrvaškega zavoda za javno zdravje (HZJZ) Krunoslav Capak na današnji novinarski konferenci. V bolnišnicah se zdravi 1038 covidnih bolnikov, od katerih jih 99 potrebuje pomoč medicinskih ventilatorjev. 

Na Hrvaškem so doslej uporabili 399.828 odmerkov Pfizerjevega, Moderninega in AstraZenecinega cepiva proti covidu-19. Cepili so 319.772 ljudi, od tega 80.056 z dvema odmerkoma cepiva. Približno tretjina hrvaških državljanov, ki so jih v preteklih tednih naročili na cepljenje s cepivom AstraZenece, so cepljenje s cepivom tega britansko-švedskega podjetja zavrnili zaradi domnevnih zdravstvenih zapletov po cepljenju z njim. S cepivom AstraZenece so se danes cepil premier Andrej Plenković, predsednik parlamenta Gordan Jandroković ter minister za zdravje Vili Beroš

Hrvaški predsednik vlade se je danes cepil proti covidu-19. FOTO: AFP
Hrvaški predsednik vlade se je danes cepil proti covidu-19. FOTO: AFP


12.40 Italijansko skladišče s skoraj 30 milijoni odmerki cepiva podjetja AstraZeneca

Italijanske pristojne službe so v enem od italijanskih podjetij, ki polni cepivo britansko-švedskega podjetja AstraZeneca, našle 29 milijonov odmerkov tega cepiva, je danes poročal italijanski časnik Stampa. V Bruslju so potrdili navedbe časnika. Cepivo je bilo po informacijah nemške tiskovne agencije DPA proizvedeno v tovarni Halix na Nizozemskem, v Italiji pa polnjeno. Ta nizozemska tovarna še ni dobila dovoljenja za proizvodnjo cepiva za Evropsko unijo, piše spletni portal Politico.

Po medijskih navedbah AstraZeneca EU ni obvestila o teh odmerkih. Po nadzoru v tovarni na Nizozemskem je nato evropskega komisarja za notranji trg Thierryja Bretona zanimalo, kam je šlo to cepivo. Italijanske pristojne službe je pozval, naj preiščejo zadevo. Viri pri EU so za Stampo povedali, da je bilo teh 29 milijonov odmerkov namenjenih v Združeno kraljestvo. Vendar pa so izvoz po uvedbi evropskega mehanizma, ki omejuje izvoz cepiv, ustavili.

12.30 Velikonočni prazniki v Nemčiji z ne tako strogimi ukrepi

Nemška kanclerka Angela Merkel je – potem ko je bila tarča številnih ostrih kritik – preklicala odločitev, po kateri naj bi v Nemčiji v času podaljšanih velikonočnih praznikov veljali še posebej strogi ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Današnji krizni sestanek zveznih oblasti z voditelji dežel je bil sklican zelo na hitro, kanclerka pa je menda na njem že takoj na začetku sporočila, da se je odločila preklicati dogovor, ki so ga dosegli v ponedeljek ponoči in v skladu s katerim bi med 1. in 5. aprilom zaprli večino trgovin ter še dodatno omejili druženja.

12.15 Dve francoski ministrici na zdravljenju v bolnišnici

Zaradi covida-19 sta v bolnišnici dve francoski ministrici. Potem ko so v ponedeljek hospitalizirali 59-letno ministrico za delo Elisabeth Borne, so zaradi poslabšanja simptomov danes v bolnišnico sprejeli tudi 74-letno ministrico za kulturo Roselyne Bachelot. Okužbo so ji potrdili ta konec tedna. Vir blizu ministrici za kulturo je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da je njeno stanje stabilno. 

V prestolnici Pariz in njenih predmestjih narašča število okužb, zato je vlada prejšnji teden na območju za en mesec zaprla vse nenujne trgovine in uvedla nekatere omejitve pri gibanju. Zaprtje velja za okoli 21 milijonov ljudi v pariški regiji in regiji Hauts-de-France na severovzhodu države ter v departmajih, ki mejijo na ti regiji. V državi so doslej z enim odmerkom cepili skoraj 6,4 milijona ljudi, kar je 9,5 odstotka prebivalcev, kažejo podatki ministrstva za zdravje.

Odprtje letnih vrtov v Novem mestu. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odprtje letnih vrtov v Novem mestu. FOTO: Voranc Vogel/Delo


11.40 Velik porast števila novookuženih na Poljskem

Na Poljskem so v zadnjih 24 urah potrdili 29.978 okužb z novim koronavirusom, kar je največ doslej. Številka je veliko višja od včerajšnje, ko so poročali o 16.741 novih okužbah. Zadnje rekordno dnevno število okužb od izbruha epidemije je bilo 7. novembra, ko so potrdili 27.875 primerov okužbe.

​Po ocenah strokovnjakov bi število dnevnih okužb lahko bilo še veliko višje, saj testirajo samo tiste s simptomi covida-19, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po besedah poljskega ministra za zdravje Adama Niedzielskega so razmere še posebej skrb vzbujajoče v regiji Mazovija v osrednjem delu države, kjer leži tudi prestolnica Varšava, in v industrijski regiji Šlezija na jugu. Premier Mateusz Morawiecki je včeraj zvečer sporočil, da bodo nove ukrepe za zajezitev širjenja okužb objavili v četrtek.

​Po podatkih vlade so v 38-milijonski Poljski vsaj z enim odmerkom cepili skoraj 5,2 milijona ljudi, z dvema pa 1,8 milijona, piše poljska tiskovna agencija PAP.

11.35 »Dvojno mutirana različica« v Indiji

V Indiji so zaznali »dvojno mutirano različico« novega koronavirusa, je danes sporočilo tamkajšnje ministrstvo za zdravje, kar pomeni nov zaplet pri naslavljanju neprizanesljivega epidemiološkega stanja v državi. S sekvenciranjem genoma in analizo vzorcev iz zvezne države Maharaštra so našli mutacije virusa, ki se ne skladajo z nobeno od doslej prepoznanih različic. Maharaštra je ena od zveznih držav, ki jih je pandemija najbolj prizadela in kjer je epidemiološka situacija najslabša, vendar pa se na ministrstvu niso opredelili, ali gre to pripisati novi različici, navaja tiskovna agencija Reuters.

V Indiji so v zadnjem dnevu potrdili 47.262 novih okužb, kar je največ od začetka novembra lani. Skupno število potrjenih primerov je tako naraslo na 11,7 milijona. Več so jih doslej našteli le v ZDA in Braziliji.

11.00 Umrlo je devet oseb s covidom-19

Včeraj so potrdili 1288 novih okužb, po podatkih, ki jih je sporočila Vlada RS, pa je zdravljenje v bolnišnicah potrebovalo 500 bolnikov s covidom-19. V enotah intenzivne nege se je zdravilo 99 oseb. Umrlo je devet covidnih bolnikov. Sedemdnevno povprečje novih okužb trenutno znaša 855. 



9.45 Delež pozitivnih testov 18,5-odstoten

V Sloveniji so v torek ob 6979 opravljenih testih PCR potrdili 1288 novih okužb. Delež pozitivnih PCR-testov je tako znašal 18,5 odstotka, navaja sledilnik za covid-19. Opravili so tudi 27.720 hitrih testov. 

7.20 V Braziliji največ smrti v enem dnevu 

V torek je Brazilija dosegla še en neslaven rekord – umrlo je največ oseb s covidom-19 v enem dnevu, in sicer 3251. Medtem ko se epidemiološko stanje v Braziliji znova slabša, je včeraj vodenje zdravstvenega resorja kot četrti minister za zdravje med epidemijo prevzel kardiolog Marcelo Queiroga. V državi se sicer soočajo s pomanjkanjem cepiv. Z inštituta Fiocruz, ki ga financira država, so sporočili, da bodo aprila proizvedli 18,8 milijona odmerkov cepiva AstraZeneca, sprva pa so obljubili 30 milijonov odmerkov, piše tiskovna agencija Reuters. Dva odmerka cepiva je doslej prejelo 2,6 odstotka odraslih prebivalcev Brazilije, 7,6 odstotka pa je prejelo eno dozo. 

​Medtem ko je v času epidemije veliko prebivalcev nezadovoljnih z neukrepanjem vlade predsednika Jairja Bolsonara, je vrhovno sodišče včeraj prav tako zavrnilo obravnavo Bolsonarove pritožbe zaradi omejevanja gospodarskih dejavnosti z ukrepi, ki so jih z namenom preprečevanja širjenja virusa uvedli v posameznih zveznih državah. 

6.55 Vlada danes o ukrepih

Vlada se bo danes seznanila z epidemiološkimi razmerami in razpravljala o morebitnih ukrepih. Svetovalna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, ki je zasedala v ponedeljek, po neuradnih informacijah STA zaostrovanja ukrepov vladi ni predlagala. Svetujejo, da tudi šole ostanejo odprte po nespremenjenem režimu. In medtem ko naj bi v ponedeljek večina članov skupine soglašala s tem, da omejitev gibanja ponoči ni strokovno utemeljena, pa se je menda v torek tehtnica prevesila v smer, da njenega umika vladi ne predlagajo.

Pred dvema tednoma je bil na mizi tudi predlog notranjega ministra Aleša Hojsa, da bi omejitev ob daljšem dnevu vsaj zamaknili, denimo zvečer na 22. uro, a je Hojs v torek za STA pojasnil, da danes tega ne bo znova predlagal, »saj je bil dogovor, da bo svetovalna skupina ta teden ponovno preučila njegov predlog oziroma se morda odločila celo za večje sproščanje«. 

Preberite še:

Komentarji: