Vrnitev brez velikega slavja
Slovenci v Italiji o simbolu nacionalnega ponosa in trpljenja.
Odpri galerijo
Narodni dom je med Tržačani poznan tudi kot Hotel Balkan (ta je namreč nekoč domoval v palači). Danes ima tu sedež oddelek tržaške univerze za prevajalstvo. Foto Jure Eržen
»Ob stoti obletnici požiga Narodnega doma smo si zamislili veliko proslavo, ki bi jo ponudili vsemu Trstu. Žal moramo zaradi pandemije načrte preložiti na prihodnje leto,« je dejala Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), ene izmed dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. V ponedeljek se bo v navzočnosti slovenskega in italijanskega predsednika začel postopek vrnitve te zgodovinske palače sredi Trsta v slovenske roke.
Neoklasicistična palača na ulici Filzi v Trstu, ki jo je v začetku prejšnjega stoletja zasnoval Maks Fabiani in med Slovenci velja za simbol nacionalnega ponosa in trpljenja, bo na podlagi večstranskega dogovora prešla v lastništvo Fundacije Narodni dom. To sta včeraj zvečer uradno ustanovili obe krovni manjšinski organizaciji, SKGZ in Svet slovenskih organizacij (SSO).
»Če bo šlo vse po programu,« je previdno dodala Ksenija Dobrila, ki ni zmogla skriti močnih čustev pred tem zgodovinskim dogodkom. Njena babica je iz svoje hiše v tržaški četrti Rojan, kjer so živeli pretežno Slovenci, videla goreče plamene Narodnega doma v središču mesta in zaslutila nesrečo. Fašizem ji je vzel pravico do lastnega jezika, izgubila je moža ter skupaj s hčerama prestala hudo ponižanje in trpljenje, ki so ga občutile tudi naslednje generacije.
Predsednik SSO Walter Bandelj je dejal, da je vrnitev Narodnega doma prelomno dejanje. Poudaril je tudi pomen slovenskega in italijanskega državnega odlikovanja tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki je s 107 leti živ spomin na žrtve pod fašizmom. Bandelj nima zadržkov, da bi se udeležil tudi spremljevalnega programa ob podpisu vrnitve Narodnega doma. Predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella se namreč nameravata pokloniti pred spomenikom bazoviških junakov, prvih antifašistov, ki so bili leta 1930 obsojeni na smrt, pa tudi pred spomenikom pri bazoviški fojbi, ki predstavlja italijanske žrtve povojnih jugoslovanskih oblasti.
Oba spomenika sta simbola različnih interpretacij zgodovine. Medtem ko so slovenski bazoviški junaki za Italijo še vedno uradno teroristi, Slovenija zavrača razlago, ki se je utrdila v italijanski javnosti, da so Slovenci nad Italijani v fojbah izvajali etnično čiščenje.
»Glede na prizadevanja slovenskega predsednika Pahorja in njegovo prijateljstvo z italijanskim predsednikom Mattarello, ki je omogočilo vrnitev Narodnega doma Slovencem, smo privolili v ta del spremljevalnega programa,« je pojasnila Ksenija Dobrila. Prav zaradi manipulacij s spomenikom pri bazoviški fojbi pa se ne namerava udeležiti tega dela slovesnosti. »Pod črto sicer vsi apeliramo na sprejetje poročila mešane skupine zgodovinarjev o slovensko-italijanskih odnosih, ki ga Italija že 20 let ne želi uradno sprejeti,« je poudaril Walter Bandelj. Slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk pa je dodal, da je za vrnitev Narodnega doma Slovencem očitno dozorel čas. »Ali bo to res zgodovinsko dejanje, se bo še pokazalo,« je sklenil.
Neoklasicistična palača na ulici Filzi v Trstu, ki jo je v začetku prejšnjega stoletja zasnoval Maks Fabiani in med Slovenci velja za simbol nacionalnega ponosa in trpljenja, bo na podlagi večstranskega dogovora prešla v lastništvo Fundacije Narodni dom. To sta včeraj zvečer uradno ustanovili obe krovni manjšinski organizaciji, SKGZ in Svet slovenskih organizacij (SSO).
»Slovenci v Italiji so v zadnjem obdobju razočarani nad tržaško politiko, ki je precej poudarjala svojo interpretacijo zgodovine in pri tem povsem spregledala našo. Taka primera sta med drugim zaznamovanje stote obletnice italijanske zasedbe Reke z razstavo o patriotu in pesniku Gabrieleju D'Annunziu in uvedba občinskega praznika ob osvoboditvi Trsta izpod jugoslovanskih partizanov.« Ksenija Dobrila, Slovensko kulturno-gospodarsko združenje
Ksenija Dobrila, predsednica Slovenskega kulturno-gospodarskega združenja FOTO: Nataša Čepar
»Če bo šlo vse po programu,« je previdno dodala Ksenija Dobrila, ki ni zmogla skriti močnih čustev pred tem zgodovinskim dogodkom. Njena babica je iz svoje hiše v tržaški četrti Rojan, kjer so živeli pretežno Slovenci, videla goreče plamene Narodnega doma v središču mesta in zaslutila nesrečo. Fašizem ji je vzel pravico do lastnega jezika, izgubila je moža ter skupaj s hčerama prestala hudo ponižanje in trpljenje, ki so ga občutile tudi naslednje generacije.
Odlikovanje Pahorja in poklon žrtvam
Predsednik SSO Walter Bandelj je dejal, da je vrnitev Narodnega doma prelomno dejanje. Poudaril je tudi pomen slovenskega in italijanskega državnega odlikovanja tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki je s 107 leti živ spomin na žrtve pod fašizmom. Bandelj nima zadržkov, da bi se udeležil tudi spremljevalnega programa ob podpisu vrnitve Narodnega doma. Predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella se namreč nameravata pokloniti pred spomenikom bazoviških junakov, prvih antifašistov, ki so bili leta 1930 obsojeni na smrt, pa tudi pred spomenikom pri bazoviški fojbi, ki predstavlja italijanske žrtve povojnih jugoslovanskih oblasti.
»Ne briga me za zapise na družbenih omrežjih, to je samo govoričenje, medtem ko moramo drugi opraviti delo. Zgodovina je privedla do veliko zidov, ki obstajajo v glavah ljudi in jih bo treba v korist vseh odpraviti. Ni razloga, da bi se mladi ljudje ukvarjali s travmami iz preteklosti. Mislim, da bi morali skupaj z ezulskimi organizacijami priti do skupnega zaključka naše zgodovine.« Walter Bandelj, Svet slovenskih skupnosti
Oba spomenika sta simbola različnih interpretacij zgodovine. Medtem ko so slovenski bazoviški junaki za Italijo še vedno uradno teroristi, Slovenija zavrača razlago, ki se je utrdila v italijanski javnosti, da so Slovenci nad Italijani v fojbah izvajali etnično čiščenje.
Poziv k priznanju poročila zgodovinarjev
»Glede na prizadevanja slovenskega predsednika Pahorja in njegovo prijateljstvo z italijanskim predsednikom Mattarello, ki je omogočilo vrnitev Narodnega doma Slovencem, smo privolili v ta del spremljevalnega programa,« je pojasnila Ksenija Dobrila. Prav zaradi manipulacij s spomenikom pri bazoviški fojbi pa se ne namerava udeležiti tega dela slovesnosti. »Pod črto sicer vsi apeliramo na sprejetje poročila mešane skupine zgodovinarjev o slovensko-italijanskih odnosih, ki ga Italija že 20 let ne želi uradno sprejeti,« je poudaril Walter Bandelj. Slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk pa je dodal, da je za vrnitev Narodnega doma Slovencem očitno dozorel čas. »Ali bo to res zgodovinsko dejanje, se bo še pokazalo,« je sklenil.
