Vsaj 30-odstotkov lesa v vsako novo javno stavbo
Do leta 2030 naj bi povečali prihodke od prodaje v lesni panogi na 2,6 miljarde evrov.
Odpri galerijo
Vlada je vzpostavitev sedmih lesno-predelovalnih centrov v vrednosti 140 milijonov evrov uvrstila na seznam strateških naložb. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Država namerava do leta 2030 povečati predelavo lesa na tri milijone kubičnih metrov letno, kar bo povečalo prihodke od prodaje v lesni panogi na 2,6 milijarde evrov letno, število zaposlenih v tej panogi pa na 15.000. Prav tako želi doseči 30-odstotni delež lesa v vseh novih javnih stavbah.
Da bo to lahko uresničila, bo morala - tako Darko Sajko, sekretar na direktoratu za lesarstvo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, povečati predelovalne zmogljivosti, podpirati razvoj izdelkov z višjo dodano vrednostjo ter spremeniti uredbo o zelenem javnem naročanju. »Seka se manj lesa, kot bi se ga lahko glede na prirast, tisto, kar pa se poseka, se večinoma izvoz. Naš cilj je čim več posekanega lesa predelati doma,« je izjavil Sajko.
»Les je strateška surovina Slovenije in surovina prihodnosti. Razvojni potencial lesne panoge je izjemen tako z vidika pozitivnih okoljskih in ekonomskih vplivov, kot tudi z vidika zagotavljanja večje samooskrbe. Iz globalne ekonomije moramo namreč postopno preiti na trajnostno, zeleno in lokalno gospodarstvo, ki uporablja energetsko varčne tehnologije in energetsko nepotratne materiale, kar les je,« je na spletnem dogodku z naslovom Aktualni izzivi na področju lesne industrije v organizaciji Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije OZS), ministrstva za gospodarstvo razvoj in tehnologijo (MGRT), Direktorata za lesarstvo in Spirit Slovenija izjavil minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.
Z večjo predelavo lesa lahko po mnenju ministra dosežemo velike pozitivne okoljske učinke, s katerimi bi prispevali k uresničevanju Evropskega zelenega dogovora in doseganja cilja glede znižanja emisij toplogrednih plinov za 55 odstotkov. Strokovne analize kažejo, da bomo te učinke dosegli s povečano predelavo lesa na vsaj tri milijone kubičnih metrov letno, kar bo povečalo prihodke od prodaje v lesni panogi na 2,6 milijarde evrov. »Ključna za to je realizacija sedmih lesno-predelovalnih centrov v skupni vrednosti 140 milijonov evrov, ki jih je vlada umestila na seznam strateških investicij,« je še dodal Počivalšek.
»V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo prepričani, da bi lahko z vzpostavljanjem pogojev za trajnostni, zeleni preboj izkoristili primerjalno prednost Slovenije, ki jo predstavlja les in vrnili lesni industriji mesto, ki ga je imela pred dvajsetimi leti, ko še nismo govorili o zeleni ekonomiji. Vlado smo že večkrat pozvali, da izboljša svoj odnos do lesa, kot najpomembnejše domače surovine, ki jo imamo na razpolago v dovolj veliki količini in prepreči, da to surovino izvažamo, uvažamo pa gotove proizvode,« je med drugim poudaril predsednik OZS Branko Meh, ki je bil kritičen tudi do upravljanja z državnimi gozdovi.
»Žal se pričakovanja niso uresničila. Novoustanovljena družba SiDG, ki ji je bilo zaupano gospodarjenje z gozdovi v državni lasti je bila po zakonu predvidena tudi za zagon gozdno lesne verige. Žal do danes na tem področju ni bilo narejenega skoraj nič. Tudi naši člani ugotavljajo, da se pogoji za nakup lesa niso izboljšali. Zapleteni pogoji prodaje, ki jih potrjuje država in so osnova za javne razpise, zaostrujejo in onemogočajo nabavo malim podjetnikom,« je dejal Meh.
Da bo to lahko uresničila, bo morala - tako Darko Sajko, sekretar na direktoratu za lesarstvo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, povečati predelovalne zmogljivosti, podpirati razvoj izdelkov z višjo dodano vrednostjo ter spremeniti uredbo o zelenem javnem naročanju. »Seka se manj lesa, kot bi se ga lahko glede na prirast, tisto, kar pa se poseka, se večinoma izvoz. Naš cilj je čim več posekanega lesa predelati doma,« je izjavil Sajko.
V Obrtno-podjteniški zbornici Slovenije pozivajo oblast, naj prepreči izvoz lesa v tujino, odkoder potem uvažamo končne izdelke. FOTO: Tadej Regent/Delo
»Les je strateška surovina Slovenije in surovina prihodnosti. Razvojni potencial lesne panoge je izjemen tako z vidika pozitivnih okoljskih in ekonomskih vplivov, kot tudi z vidika zagotavljanja večje samooskrbe. Iz globalne ekonomije moramo namreč postopno preiti na trajnostno, zeleno in lokalno gospodarstvo, ki uporablja energetsko varčne tehnologije in energetsko nepotratne materiale, kar les je,« je na spletnem dogodku z naslovom Aktualni izzivi na področju lesne industrije v organizaciji Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije OZS), ministrstva za gospodarstvo razvoj in tehnologijo (MGRT), Direktorata za lesarstvo in Spirit Slovenija izjavil minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.
Lesno-predelovalni centri na seznamu strateških naložb
Z večjo predelavo lesa lahko po mnenju ministra dosežemo velike pozitivne okoljske učinke, s katerimi bi prispevali k uresničevanju Evropskega zelenega dogovora in doseganja cilja glede znižanja emisij toplogrednih plinov za 55 odstotkov. Strokovne analize kažejo, da bomo te učinke dosegli s povečano predelavo lesa na vsaj tri milijone kubičnih metrov letno, kar bo povečalo prihodke od prodaje v lesni panogi na 2,6 milijarde evrov. »Ključna za to je realizacija sedmih lesno-predelovalnih centrov v skupni vrednosti 140 milijonov evrov, ki jih je vlada umestila na seznam strateških investicij,« je še dodal Počivalšek.
»V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo prepričani, da bi lahko z vzpostavljanjem pogojev za trajnostni, zeleni preboj izkoristili primerjalno prednost Slovenije, ki jo predstavlja les in vrnili lesni industriji mesto, ki ga je imela pred dvajsetimi leti, ko še nismo govorili o zeleni ekonomiji. Vlado smo že večkrat pozvali, da izboljša svoj odnos do lesa, kot najpomembnejše domače surovine, ki jo imamo na razpolago v dovolj veliki količini in prepreči, da to surovino izvažamo, uvažamo pa gotove proizvode,« je med drugim poudaril predsednik OZS Branko Meh, ki je bil kritičen tudi do upravljanja z državnimi gozdovi.
»Žal se pričakovanja niso uresničila. Novoustanovljena družba SiDG, ki ji je bilo zaupano gospodarjenje z gozdovi v državni lasti je bila po zakonu predvidena tudi za zagon gozdno lesne verige. Žal do danes na tem področju ni bilo narejenega skoraj nič. Tudi naši člani ugotavljajo, da se pogoji za nakup lesa niso izboljšali. Zapleteni pogoji prodaje, ki jih potrjuje država in so osnova za javne razpise, zaostrujejo in onemogočajo nabavo malim podjetnikom,« je dejal Meh.
