Vsak peti otrok svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo
»Nikogar ne briga zame.« »V šoli sem tarča posmeha.« »Nisem evforičen, nisem žalosten. Nekako mi je vseeno za vse.« To je le nekaj misli, ki so jih izrekli sodelujoči v raziskavi o duševnem zdravju med otroki in mladimi v Sloveniji. To bo tudi osrednja tematika ob Unicefovem svetovnem dnevu otrok, ki ga obeležujemo jutri, ob obletnici sprejetja konvencije o otrokovih pravicah 20. novembra 1989.
»V Sloveniji se je v zadnjem letu zelo poslabšalo splošno duševno zdravje. Iz različnih virov lahko vidimo, da so se zelo poglobile tudi stiske otrok. Podatki naše raziskave vzbujajo skrb – vsak peti otrok v Sloveniji svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo. Hkrati pa se večina o tem sploh ne pogovarja z odraslimi, ampak stiske poskušajo reševati sami. Mladi se počutijo, da niso dovolj slišani, hkrati pa tudi odrasli ne znajo vedno prepoznavati in reševati lastnih stisk oziroma voditi z zgledom,« opozarja Maja Planinc iz Unicefa Slovenija. S kampanjo Kako se počutiš? in projektom P-Odporni mladi odpirajo pogovore o čustvih, s katerimi si prizadevajo destigmatizirati duševno zdravje in pozivajo k iskanju pomoči v stiski.
»Pomembno je tudi, da se v družinah in šolah ustvarja podporno okolje, kjer bodo otroci lahko spregovorili o svojih stiskah, in da se izvedejo nujne sistemske spremembe za pomoč otrokom in mladim v stiski. Vse to pa se lahko začne s preprostim vprašajem: Kako se počutiš?« pravi Maja Planinc.
Z različnimi dejavnostmi, tudi na družabnih omrežjih, opozarjajo na sistemske vrzeli, kot so predolge čakalne vrste, premalo strokovnega kadra, regionalna neenakost dostopa do storitev, pa tudi stigmo, povezano z duševnim zdravjem (med drugim bodo objavili video v sodelovanju z reperjem Nipkejem in otroci ter spletno stran z interaktivno igro ČustvoLjub, ki spodbuja pogovor o čustvih).
Verjamejo v boljši svet
Na mednarodni ravni je Unicef objavil raziskavo, ki jo je izvedel skupaj s podjetjem Gallup, z naslovom Projekt spreminjajočega se otroštva (The Changing Childhood Project). Njeni rezultati razkrivajo, da otroci in mladi skoraj 50 odstotkov pogosteje od starejših verjamejo, da se svet z vsako generacijo spreminja na bolje.
V raziskavi je od februarja do junija 2021 sodelovalo več kot 21.000 odraslih in otrok iz 21 držav, med katerimi ni Slovenije. V vsaki državi sta na vprašanja odgovarjali dve skupini – na eni strani mladi med 15. in 24. letom, na drugi pa starejši od 40 let. Večina mladih je prepričanih, da so deležni boljšega zdravstvenega varstva, izobraževanja in fizične varnosti, kot jih je bila deležna generacija njihovih staršev. Hkrati pa kar 36 odstotkov vprašanih, starih med 15 in 24 let, poroča, da so pogosto anksiozni in zaskrbljeni, med starejšimi od 40 let pa je tak odgovor dalo 30 odstotkov respondentov.
Pri vseh ukrepih se je treba zavedati, da so potrebe otrok lahko bistveno drugačne kot potrebe odraslih.
Peter Svetina
Vprašanja so se nanašala na številna področja – kar 79 odstotkov mladih meni, da je splet resna nevarnost za otroke, ki lahko naletijo na nasilne ali pornografske vsebine, oziroma so lahko žrtve zastraševanja ali nasilništva. V povprečju je 59 odstotkov mladostnikov izrazilo stališče, da je pritisk, s katerim se soočajo otroci zaradi svojega uspeha, večji od tistega, ki so ga doživljali njihovi starši.
Manj bremena na najmlajše
Varuh človekovih pravic Peter Svetina pa je ob svetovnem dnevu otroka pozval odločevalce, naj v teh časih posebej pazijo, da v pravice otrok ne posegajo bolj, kot je res nujno ter da naj, ne samo glede ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19, temveč tudi v drugih situacijah, pri vsaki sprejeti odločitvi posebej izvedejo oceno vpliva na pravice otrok. »Pri vseh ukrepih, seveda tudi v času pandemije, se je treba zavedati, da so potrebe otrok lahko bistveno drugačne kot potrebe odraslih. Razvoj vsakega posameznika poteka skozi različne razvojne faze, ki jih ni mogoče izpuščati ali preskakovati in tudi ne nadomeščati s kasnejšimi intervencijami. Zato je nujno in prav, da v korist otrok odrasli trpijo nesorazmerno večji del bremena za premagovanje težav,« je poudaril Svetina.
