Z vodo zaužijemo tudi nitrate in herbicide

Obsežni monitoring podzemnih virov vode je pokazal, da v dolinah ob Savinji, Dravi in Muri pijejo oporečno vodo, vse več nitratov je tudi v Krški kotlini.
Fotografija: Od leta 2014 že ob Savinji, Dravi in Muri velja slabo kemijsko stanje voda. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Od leta 2014 že ob Savinji, Dravi in Muri velja slabo kemijsko stanje voda. FOTO: Blaž Samec/Delo

Arso je lani na podzemnih vodah opravil monitoring kemijskega stanja, kakršnega sicer izvaja le enkrat v sklopu šestletnega Načrta upravljanja voda. Podzemni viri so v Sloveniji glavni vir pitne vode, pregled vseh 21 vodnih teles pa kaže, da je z nitrati prekomerno obremenjena podzemna voda v dolinah ob Savinji, Dravi in Muri, ob Dravi pa še z atrazinom.

Monitoring je tokrat zajel 207 merilnih mest. Slabo kemijsko stanje voda ob Savinji, Dravi in Muri je sicer stalnica vseh monitoringov od leta 2014 sem. Pripisati ga gre intenzivnim človekovim dejavnostim v severovzhodnem in osrednjem delu Slovenije. Največji »krivci« so kmetijstvo, industrija in gosta poseljenost. Poleg tega sta Murska in Savinjska kotlina lokalno obremenjeni tudi z lahkohlapnimi halogeniranimi ogljikovodiki, preseganja tega onesnažila pa je občasno opaziti tudi na drugih vodnih telesih.

Mejne vrednosti onesnažil v pitni vodi. INFOGRAFIKA: Delo/Gm Igd
Mejne vrednosti onesnažil v pitni vodi. INFOGRAFIKA: Delo/Gm Igd


Nitrati, grožnja dojenčkom


Na merilnih mestih Šempeter, Žalec in Trnava, Drnovo, Lancova vas, Bukovci in Draženci ter Odranci in Gančani so v vodi namerili preveč nitratov. FOTO: Blaž Samec/Delo
Na merilnih mestih Šempeter, Žalec in Trnava, Drnovo, Lancova vas, Bukovci in Draženci ter Odranci in Gančani so v vodi namerili preveč nitratov. FOTO: Blaž Samec/Delo
Tako je v dolini ob Savinji glede vsebnosti nitrata neustreznih kar 46 odstotkov merilnih mest, ob Dravi 33 in ob Muri petnajst odstotkov; v Krški kotlini je oporečnih skoraj osem odstotkov merilnih mest. Najbolj znan škodljiv učinek nitratov, ki so posledica uporabe umetnih in naravnih gnojil, uporabljajo pa se tudi v komunalnih odplakah in industriji, je moten prenos kisika po telesu, ki najbolj ogroža dojenčke do šestega meseca starosti. V Savinjski kotlini po onesnaženosti izstopajo merilna mesta Šempeter, Žalec in Trnava, v Krški kotlini Drnovo, v Dravski kotlini Lancova vas, Bukovci in Draženci, v Murski kotlini pa Odranci in Gančani. Najvišjo koncentracijo so namerili v Odrancih, kar 77,5 miligrama nitrata v litru vode, le nekaj manj, 75 miligramov na liter, je znašala vsebnost nitratov v Šempetru in 73 miligramov na liter v Žalcu.

Analiza trendov v 2019 je pokazala, da vsebnost nitrata s statistično značilnostjo pada na vseh vodnih telesih s slabim stanjem (Savinjska, Dravska in Murska kotlina) ter na vodnih telesih Savska kotlina in Ljubljansko Barje ter Goriška Brda in Trnovsko-Banjška planota, ki sta v dobrem kemijskem stanju. Statistično značilno naraščanje pa so ugotovili na dveh merilnih mestih oziroma črpališčih pitne vode, in sicer v Drnovem v Krški kotlini, kjer se vrednosti nitrata v zadnjih letih gibljejo okoli standarda kakovosti ter v globokem objektu na črpališču Skorba v Dravski kotlini.


Herbicid v vodnjaku v Kidričevem


Po prekomernem onesnaženju s pesticidi oziroma herbicidi, konkretno z atrazinom, ki so ga uporabljali za zatiranje širokolistnih plevelov in trav, najbolj izstopa vodnjak v Kidričevem v Dravski kotlini. Vsebnost atrazina v litru vode je znašala 0,26 mikrogramov. Druga merilna mesta, kjer pesticidi prav tako presegajo standarde kakovosti, so Kamnje na območju Posavskega hribovja, Podova, Šikole in Skorba v Dravski ter Gančani in Odranci v Murski kotlini, pa še Lukavci v vzhodnih Slovenskih goricah.
 

Novodobna onesnažila na pohodu


Po atrazinu, ki so ga uporabljali za zatiranje širokolistnih plevelov in trav, najbolj izstopa vodnjak v Kidričevem v Dravski kotlini. FOTO: Tomaž Poje
Po atrazinu, ki so ga uporabljali za zatiranje širokolistnih plevelov in trav, najbolj izstopa vodnjak v Kidričevem v Dravski kotlini. FOTO: Tomaž Poje
Prag za lahkohlapne halogenirane ogljikovodike, po večini gre za tetrakloreten, je bil lani presežen na štirih merilnih mestih: v Levcu v Savinjski kotlini, v Teznem v Dravski in v Rakičanu ter Gančanih v Murski kotlini, kjer prag presega tudi vsota pesticidov. Tetrakloroeten se sicer uporablja pri kemijski sintezi, kot topilo in odstranjevalec madežev pri kemičnem čiščenju ter kot sredstvo za razmaščevanje kovinskih izdelkov. Glede t. i. novodobnih onesnažil, kot je rakotvorni PFOS ali perfluorooktansulfonska kislina, je tokratni monitoring pokazal, da je prisotna na 58 od 156 merilnih mest. Uporaba te kisline je sicer močno omejena, a še vedno jo uporabljajo v fotografski industriji, v industriji elektronike in polprevodnikov, hidravličnih tekočinah v letalih …

Preberite še:

Komentarji: