Za varuhe meje tretjina manj dela
Ni znano, koliko tujcev so na zeleni meji zajele mešane policijske patrulje. Število prebežnikov upada.
Odpri galerijo
Čeprav število nelegalnih prehodov meje upada, slovenskim policistom pri nadzoru pomagajo tudi kolegi iz tujine. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Poostren nadzor na državni meji je ena od prednostnih nalog tako aktualne vlade kot vodstva policije. Čeprav število nelegalnih prehodov državne meje v primerjavi z lani upada, kot tudi prošenj za mednarodno zaščito, so na pomoč slovenski policiji pred časom prišli še kolegi iz tujine.
Varnostne razmere, ki so velika obremenitev za delo policistov, in strah, da se bo z lepim vremenom pritisk migrantov in beguncev na državno mejo v poletnih mesecih povečeval, so bili za ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) in policijo dodatna spodbuda, da so zaprosili za pomoč pri varovanju državne meje kolege iz tujine.
Dodaten argument za pomoč tuje sile je bil še, da je slovenska policija zaradi predsedovanja svetu Evropske unije obremenjena tudi s povečanim varovanjem in ima v zvezi s tem številne dodatne naloge.
Pred natanko dvema mesecema sta notranji minister Aleš Hojs in generalni direktor policije Anton Olaj pred novomeško policijsko upravo sprejela in nagovorila 21 tujih policistov, ki izvajajo naloge v okviru dogovorjenega obsega in sklenjenega dogovora.
Delujejo v mešanih patruljah z našo policijo. Kako uspešni so pri delu, pa ni mogoče izvedeti, saj statističnih podatkov o primerih zajetij tujcev, kjer so sodelovali predstavniki tujih policij, na policiji ne vodijo posebej. »Vključeni so v vse naloge nadzora zunanje meje, pri tem pomagajo slovenskim policistom pri vseh oblikah dela. Prisotnost tujih policistov na državni meji vpliva na preprečevanje in odkrivanje nedovoljenih migracij,« so nam pojasnili na generalni policijski upravi. Trenutno so v Sloveniji predstavniki varnostnih organov iz Poljske, Estonije, Litve, Latvije in Madžarske, pogovori pa potekajo še z Romunijo, Francijo in Češko.
Od začetka leta do konca junija je v primerjavi z lani število nelegalnih prehodov državne meje upadlo. Lani so zajeli 5127 nelegalnih prebežnikov, letos v istem obdobju pa so zaznali 3343 nelegalnih prehodov državne meje. Število se je tako zmanjšalo za skoraj 35 odstotkov. Največ je bilo državljanov Afganistana. Močno se je zmanjšalo število državljanov Pakistana in Maroka.
Statistični podatki za prvo polletje kažejo še, da je največ nelegalnih prehodov obravnavala Policijska uprava Koper, in sicer polovico vseh. Nedovoljene migracije se očitno preusmerjajo, saj se je obseg povečal na mariborskem območju in močno zmanjšal na območju policijskih uprav Novo mesto, predvsem pa Ljubljane.
Upadlo je tudi število prošenj za mednarodno zaščito. V omenjenem obdobju so namreč obravnavali 1290 izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito. V primerjavi z istim obdobjem lani je število upadlo za 27 odstotkov (1766). Na policiji manjše število pripisujejo predvsem zmanjšanju števila prijetih državljanov Maroka in Alžirije.
Varnostne razmere, ki so velika obremenitev za delo policistov, in strah, da se bo z lepim vremenom pritisk migrantov in beguncev na državno mejo v poletnih mesecih povečeval, so bili za ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) in policijo dodatna spodbuda, da so zaprosili za pomoč pri varovanju državne meje kolege iz tujine.
Dodaten argument za pomoč tuje sile je bil še, da je slovenska policija zaradi predsedovanja svetu Evropske unije obremenjena tudi s povečanim varovanjem in ima v zvezi s tem številne dodatne naloge.
Dogovarjanja s še tremi državami
Pred natanko dvema mesecema sta notranji minister Aleš Hojs in generalni direktor policije Anton Olaj pred novomeško policijsko upravo sprejela in nagovorila 21 tujih policistov, ki izvajajo naloge v okviru dogovorjenega obsega in sklenjenega dogovora.
nelegalni prehodi
Delujejo v mešanih patruljah z našo policijo. Kako uspešni so pri delu, pa ni mogoče izvedeti, saj statističnih podatkov o primerih zajetij tujcev, kjer so sodelovali predstavniki tujih policij, na policiji ne vodijo posebej. »Vključeni so v vse naloge nadzora zunanje meje, pri tem pomagajo slovenskim policistom pri vseh oblikah dela. Prisotnost tujih policistov na državni meji vpliva na preprečevanje in odkrivanje nedovoljenih migracij,« so nam pojasnili na generalni policijski upravi. Trenutno so v Sloveniji predstavniki varnostnih organov iz Poljske, Estonije, Litve, Latvije in Madžarske, pogovori pa potekajo še z Romunijo, Francijo in Češko.
Preusmeritev migracij
Od začetka leta do konca junija je v primerjavi z lani število nelegalnih prehodov državne meje upadlo. Lani so zajeli 5127 nelegalnih prebežnikov, letos v istem obdobju pa so zaznali 3343 nelegalnih prehodov državne meje. Število se je tako zmanjšalo za skoraj 35 odstotkov. Največ je bilo državljanov Afganistana. Močno se je zmanjšalo število državljanov Pakistana in Maroka.
Statistični podatki za prvo polletje kažejo še, da je največ nelegalnih prehodov obravnavala Policijska uprava Koper, in sicer polovico vseh. Nedovoljene migracije se očitno preusmerjajo, saj se je obseg povečal na mariborskem območju in močno zmanjšal na območju policijskih uprav Novo mesto, predvsem pa Ljubljane.
Upadlo je tudi število prošenj za mednarodno zaščito. V omenjenem obdobju so namreč obravnavali 1290 izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito. V primerjavi z istim obdobjem lani je število upadlo za 27 odstotkov (1766). Na policiji manjše število pripisujejo predvsem zmanjšanju števila prijetih državljanov Maroka in Alžirije.
Uporaba sile
Gostujoči policisti lahko uporabijo silo ali prisilna sredstva v skladu s slovensko zakonodajo. Med izvajanjem nalog v okviru skupne operacije lahko uporabijo naslednja prisilna sredstva: sredstva za vklepanje in vezanje,
telesno silo, plinski razpršilec, palico, službenega psa in električni paralizator.
Nekatere države nimajo vseh navedenih prisilnih sredstev (na primer električnega paralizatorja) ali pa je dogovorjeno, da nekaterih ne bodo uporabljale (službenega psa), zato je nabor prisilnih sredstev, ki jih smejo uporabljati njihovi policisti, manjši. Tak primer je, denimo, Poljska. Njihovi predstavniki lahko v skladu s sporazumom uporabljajo le sredstva za vklepanje in vezanje, telesno silo, plinski razpršilec in palico.
Tuji policisti smejo nositi tudi lastno strelno orožje in strelivo, uporabiti pa ga smejo samo v silobranu.
Gostujoči policisti lahko uporabijo silo ali prisilna sredstva v skladu s slovensko zakonodajo. Med izvajanjem nalog v okviru skupne operacije lahko uporabijo naslednja prisilna sredstva: sredstva za vklepanje in vezanje,
telesno silo, plinski razpršilec, palico, službenega psa in električni paralizator.
Nekatere države nimajo vseh navedenih prisilnih sredstev (na primer električnega paralizatorja) ali pa je dogovorjeno, da nekaterih ne bodo uporabljale (službenega psa), zato je nabor prisilnih sredstev, ki jih smejo uporabljati njihovi policisti, manjši. Tak primer je, denimo, Poljska. Njihovi predstavniki lahko v skladu s sporazumom uporabljajo le sredstva za vklepanje in vezanje, telesno silo, plinski razpršilec in palico.
Tuji policisti smejo nositi tudi lastno strelno orožje in strelivo, uporabiti pa ga smejo samo v silobranu.
