Zanemarjen sistem, ki ga politika ne zna rešiti
Slovensko zdravstvo je v krizi, deluje na robu skrajnih zmožnostih. Potreboval bi celovito reorganizacijo, ki pa je politiki niso sposobni domisliti in ne izpeljati brez stroke, a te ne želijo poslušati. Tako bi lahko na kratko povzeli govorce na današnji okrogli mizi Slovenske medicinske akademije, Slovenskega zdravniškega društva in Zdravniške zbornice Slovenije.
Brez nadur ni zdravstva
Že dejstvo, da zdravstveni sistem v dobršni meri sloni na nadurnem delu, kaže na neurejenost in nerealno postavitev našega zdravstva. Dolgoročno tak sistem ni vzdržen, kar se bo pokazalo ob umiku soglasij za nadurno delo. To bo že čez pičlih osem dni, v državi pa se nihče ne zgane, vlada in Fides se sploh ne pogovarjata, kar bo privedlo do izrednega stanja, so nizali težave govorci. Skupna beseda, s katero bi označili sedanje stanje, je kaos, stavka za zdravstveni steber pa le vrh nakopičenih težav, za odpravo katerih je zdravstveni steber nujen. Kljub vsemu zdravstvo še vedno omogoča vrhunske rezultate zdravljenja, a na svojih skrajnih obratih.
Točka preloma urgentni centri
Točka preloma so ta hip urgentni centri, ki so bili ob vzpostavitvi leta 2016 mišljeni kot takojšnja, visoko strokovna pomoč nujnim bolnikom, na primer ob možganski kapi, srčnem infarktu, zlomljeni nogi, prelevili pa so se v »pravo sračje gnezdo«, v katerem se mešajo urgentni, neurgentni in paliativni bolniki, je dejal prof. dr. Radko Komadina, kirurg.
Pojasnil je, da se je med epidemijo covida-19 pričela stekati vanje množica ljudi, ki preskakujejo primarno zdravstvo in iščejo pomoč v urgentnih centrih, velikokrat po nepotrebnem. Tam se kronični bolnik sreča z zdravnikom, ki ga ne pozna, zato se stopnjuje defenzivna medicina, izvajajo se preiskave za vsak primer, ki upočasnijo obravnavo in dražijo ves sistem. ZZZS plačuje za posamičnega pacienta dvakrat – enkrat skozi glavarino in vzdrževanje sistema osnovnega zdravstva, drugič za plačilo urgencam, kamor ta zavarovanec dejansko pride; ti stroški so v zadnjih letih podvojeni. Za dva milijona prebivalcev je bilo med 2021 in 2023 izdanih 11 milijonov napotnic. »Ali smo tako zelo bolni ali pa se dogaja nekaj nereguliranega,« se je vprašal Komadina; ugotavlja, da niti ministrstvo niti ZZZS ne odreagirata. »Čim prej je treba razmejiti urgentno in akutno medicino,« svetuje.
Obljuba dela dolg
Na drugi strani urgentnih centrov so nedopustne čakalne dobe. »Ključna akterja zanje sta ZZZS in politika, ki obljubljata ljudem nemogoče,« ocenjuje prof. dr. David B. Vodušek. Ko je dejal, bi sistem moral biti zasnovan tako, da je obljubljena pravica tudi iztožljiva. Tako pa se zgodi, da so zdravniki in celotne ekipe pripravljeni krajšati čakalne dobe, a ne morejo, ker so program, ki ga plača ZZZS, že izpolnili. Roko na srce, ZZZS plačuje vse več vrst programov v neomejenem obsegu, a zdravnikov in sester v sistemu ni dovolj, da bi lahko obravnavali še več pacientov.
Pogoji dela slabi
»V UKC Ljubljana manjka 163 zdravnikov glede na sistematizirana zdravniška delovna mesta. To je kot za manjšo bolnišnico,« je povedala prof. dr. Bojana Beović. Premalo je tudi sester, zaradi česar zapirajo oddelke. Vpis na medicinski fakulteti je zaradi pomanjkanja mentorjev nemogoče na hitro povečati, zdravniki pa se zaradi boljših delovnih pogojev selijo okoli cele zemeljske oble. V svetu je bila sprejeta ocena, da uvoz zdravnikov ni etičen, saj jih potrebuje domače prebivalstvo, a treba jim je zagotoviti dobre pogoje dela doma. Pri nas so pogoji dela, to so plače, prostori, oprema, poklicni razvoj in možnosti za razvoj stroke ter raziskovanje slabi. Kot trpko zanimivost je navedla, da ima Slovenija v socialnih in zdravstvenih službah bistveno manj zaposlenih, kot je evropsko povprečje. »Smo pred dilemo, ali bomo zaposlili več ljudi ali pa bo ta dejavnost zanemarjena in kar naprej predmet političnih preigravanj,« sprašuje.
»Zdravstva ne more reševati politika, pač pa le stroka, ki lahko predlaga ustrezne ukrepe,« je menila prof. dr. Dušica Pahor, ki je bila kritična do Fidesa: »Organizatorji stavke niso dorasli tej funkciji. Vlada čaka, da stavka mine, nihče pa ne ve, kako naj se rešijo težave.«
Zdravniki so pozvali vlado in sindikat Fides k pogovoru, pri katerem je lahko Slovenska medicinska akademija mediator.
Stavka za zdravstveni steber je vrh nakopičenih težav.
Sistem je zanemarjen in žrtev političnih preigravanj.
Politiki sami ne morejo rešiti zdravstva, stroka jim ponuja pomoč.
