Ambulante bodo zaprte, operacij manj
Slovensko javno zdravstvo brez nadurnega dela zdravnikov ne more delovati v sedanjih okvirih; zdravnikov je premalo, da bi lahko zapolnili vsa delovna mesta in opravljali vse storitve, ki jih bolniki potrebujejo. V preteklih dneh so se zdravniki množično odločili, da bodo po novem delali le 40 ur na teden kot vsi javni uslužbenci, in dodatnih osem nadur, kot jim predpisuje zakon o zdravniški službi za zagotavljanje 24-urne nujne pomoči.
Po podatkih ministrstva za zdravje je do torka soglasje za čezmerno nadurno delo umaknilo 17 odstotkov zdravnikov v zdravstvenih domovih in 33 odstotkov zdravnikov v bolnišnicah, skupaj približno 1900 zdravnikov. Direktorji ustanov napovedujejo, da bodo tem zdravnikom prepovedali delo zunaj matičnih ustanov. Tako umik soglasij kot prepoved dodatnega dela bosta okrnila delovanje javnega in zasebnega zdravstva. Kaj se bo zgodilo, če bo takšno stanje nekaj časa trajalo?
Po 1. marcu
Projekcij o posledicah po 1. marcu, ko bodo začeli umiki soglasij za prekomerno zdravniško delo veljati, za celotno državo ni mogoče narediti. Gre za zelo različna stanja po posameznih ustanovah: če so soglasja umaknili zdravniki, ki zdaj delajo 70 ali 80 ur na teden, bo to bolj vplivalo, kot če so jih umaknili tisti, ki le malo presegajo redni delovnik. Kjer je kadra več, se bo poznalo manj kot tam, kjer je zdravnikov že zdaj veliko premalo. Direktorji ustanov napovedujejo, da bodo tem zdravnikom prepovedali delo zunaj matičnih ustanov. Tako umik soglasij kot prepoved dodatnega dela bosta okrnila delovanje javnega in zasebnega zdravstva. Podaljšale se bodo čakalne dobe v javnem in zasebnem zdravstvu, marsikatera metoda zdravljenja ne bo opravljena. Zakaj?
Do zdravnika bo še težje priti
Posledice odtegnitve soglasij za čezmerno nadurno delo in prepoved dela zdravnikov zunaj matičnih ustanov, če se bo oboje uresničilo, bodo usodno vplivale na javno in zasebno zdravstvo. Prvi teden marca, ko bodo prekinitve soglasij začele v večini veljati, bo še vse potekalo normalno. Že v drugem tednu bo začelo zdravnikov primanjkovati, za popolnitev vseh delovnih mest jih ne bo dovolj. Po dveh tednih se bo dostop do zdravstvene oskrbe poslabševal, kar bo v posameznih krajih različno. V nadaljevanju bo povsod težko priti do zdravnika.
Bolnišnice in zdravstveni domovi so že napovedali, da bodo zagotavljali 24-urno zdravstveno varstvo – to je tudi obveza po zakonu – in oskrbo bolnikov, ki ležijo v bolnišnicah. Specialistične ambulante in različne nenujne diagnostične preiskave v bolnišnicah in zdravstvenih domovih bodo ob pomanjkanju zdravnikov zaprli. Družinski zdravniki bodo razmeroma dostopni. Tisti, ki so umaknili soglasje za nadurno delo, bodo morda imeli en dan v tednu ambulanto zaprto.
Javno dvakrat na slabšem
Pomanjkanje anesteziologov bo povsod bistveno vplivalo na izvedbo kirurških operacij. V UKC Maribor ocenjujejo, da bo teh polovico manj, podobno bo v manjših bolnišnicah. Tudi v UKC Ljubljana so anesteziologi ozko grlo že v normalnih razmerah. Enako bo z radiološko dejavnostjo: tam, kjer so v večjem številu odtegnili soglasja za nadurno delo, nenujnih preiskav ne bo.
Če se bodo direktorji zdravstvenih ustanov odločili, da zdravnikom prepovedo delo zunaj matičnih ustanov, se bodo tudi zato bistveno zmanjšale možnosti zdravljenja v tistih bolnišnicah, ki so odvisne od pogodbenega dela zdravnikov iz drugih bolnišnic. Na primer bolnišnice v Novem mestu, Celju in še kje bodo brez pogodbenega dela radiologov ostale brez radioloških preiskav, brez katerih je zdravljenje nemogoče. Podobno je z vsemi specialnostmi, ki jih že zdaj primanjkuje, in delajo zato zdravniki v več bolnišnicah. Ali bodo pacienti množično poiskali pomoč v zasebnem sektorju?
Tudi v zasebnem
čakalne dobe
V zasebnem zdravstvu delajo čisti zasebniki in približno tisoč zdravnikov, ki delajo tudi v javnem zdravstvu. Zasebniki na marsikaterem področju skrajšujejo čakalne dobe v javnem sistemu. Primer: predšolski otrok z Notranjske bi moral čakati na pregled sluha v javnem sektorju pol leta, zato se je njegova mama prejšnji teden odločila, da ga v soboto pelje v zasebno ordinacijo, pregled je plačala. Na pregled v javni sistem otroka ne bo peljala. Ali: ženska srednjih let, ki bi morala v javnem sistemu čakati na kardiološki pregled z napotnico hitro štiri mesece, je šla zaradi svoje težave na samoplačniški pregled pri zasebniku.
A tudi v zasebnem zdravstvu so se že začele pojavljati čakalne dobe: za nekatere zdravnike, ki veljajo za odlične na svojem področju, je čakalna doba v javnem sistemu dve ali tri leta, v zasebni ordinaciji pa okoli pol leta. Če bodo direktorji ustanov prepovedali delo zdravnikov zunaj matičnih ustanov, se bodo tudi v zasebnem zdravstvu čakalne dobe podaljšale, nekaterih metod zdravljenja, ki jih izvajajo v zasebnem sektorju predvsem zdravniki iz javnih ustanov, ne bo več ali bodo zelo slabo dostopne.
Specialistične ambulante bodo zaprte.
Družinski zdravniki bodo razmeroma dostopni.
Tudi v zasebnem zdravstvu se bodo čakalne dobe podaljšale.
Nedostopnost
nekaterih metod
V vsaki zdravniški stroki obstaja nekaj metod, ki niso dostopne iz javnih sredstev in jih javni sektor ne izvaja. To je, na primer, ultrazvočno razbijanje in spiranje kalcinacij, s čimer radiologi odpravljajo bolečine v sklepih. Na ortopedskem področju sta takšni metodi injiciranje zdravil za izboljšanje stanja hrustanca v sklepu in razbijanje kalcinacij pri bolečinah ob sklepih z udarnimi globinskimi valovi; oboje zmanjša vnetje ter spodbudi celjenje tkiv. V oftalmologiji v javnem zdravstvu ne vgrajujejo multifokalnih leč, ki omogočajo vid na blizu in daleč hkrati. V dermatologiji samoplačniško odstranjujejo pecljate fibrome.
V ginekologiji se utegne zaplesti pri preiskavah nosečnic z nuhalno svetlino in genetskimi preiskavami. Obe sta namenjeni zgodnjemu odkrivanju nepravilnosti ploda. Čeprav sta plačani iz javnih sredstev ZZZS, ju v večini izvajajo zasebne in koncesionirane ordinacije. Vse navedeno in še marsikaj drugega bo slabše dostopno, če zdravniki, ki delajo v javnem sistemu, ne bodo smeli več delati v zasebnih ordinacijah.
Dolgoročne posledice
Če bo takšno stanje trajalo dlje časa, se bodo zdravniki najbrž v še večjem številu odločili zapuščati javno zdravstvo in delati samo v zasebnem sektorju. Zdravniki odhajajo tudi v tujino in bodo ob vse večjih težavah javnega sektorja v Sloveniji odhajali še v večjem številu. Čeprav število tistih, ki so odšli, v absolutnem smislu ni zelo veliko, vendarle vsak, ki odide, veliko pomeni: če zdravnik v enem dnevu pregleda zgolj 20 pacientov, je to na mesec 400 pacientov, na leto 4000. Toliko manj pregledov je v javnem zdravstvu, če gre en zdravnik delat v zasebno zdravstvo ali v tujino. Odšlo jih je že več sto.
