Stavke razpihuje ignoranca

Te dni stavkajo tri poklicne skupine, bistvene za delovanje države, kar je v zgodovini samostojne Slovenije prvič. Državni uradniki, sodniki in tožilci ter zdravniki sicer stavkajo za višje plače, a to je le vrh ledene gore, pod njo pa tli nezadovoljstvo, ki je nastalo iz drugih razlogov.

Državnih uradnikov je premalo, plače pa prenizke, da bi se hoteli novi uradniki zaposlovati na upravnih enotah, zato so čakalne vrste že od covida-19 predolge, da bi državljani v zakonskih rokih lahko uredili dokumente. Poleg tega naj bi v kratkem rešili kar 15.000 vlog tujcev, ki že več mesecev čakajo, v tem času pa nimajo ne dokumentov ne pogojev za delo. Vlada je državnim uradnikom obljubila že pred enim letom boljše delovne razmere, a iz tega ni nič.

Sodniki in tožilci so prignani v skrajni položaj, v katerem bi morali za uresničitev ustavne odločbe iti na ulice. Opozarjajo, da Slovenija ni pravna država, če niti odločb ustavnega sodišča ne upošteva. Ali je nad ustavnim sodiščem še kdo v tej državi?

Že tretji teden stavkajo zdravniki, ker vlada ni izpolnila sporazuma, ki ga je podpisala. Ta stavka je najbolj boleča. Od prioritetne zdravstvene reforme, ki jo je napovedala vlada na začetku mandata, ni še niti črke r. Absurdno je, da stavkajoči več kot 90-odstotno delajo, pa se je vendarle zgodil pogrom nad njimi. Posledice utegnejo biti grozljive.

Vlada je že ob nastopu mandata obljubila enotno reformo plač javnega sektorja. Če bi jo izpeljala, stavk najverjetneje ne bi bilo. Ker se bližajo evropske volitve, nato pa se bo mandat prevesil v drugo polovico, ko po izkušnjah iz preteklosti za reforme ni več prave politične volje, se mudi. Pat pozicija, v katero so s pogajanji zašli, ne koristi nikomur. Stavkajoči od stavk ne morejo odstopiti. Za sodno vejo oblasti je zavezujoča ustavna odločba, za zdravnike od vlade podpisani sporazum, za državne uradnike dana beseda.

Stavkajoči pričakujejo kompetentnega sogovornika, a slabo kaže. Resornih ministrov bodisi ni – pravosodna ministrica ravnokar odhaja – bodisi so novi in tako šibki, da njihova beseda nič ne šteje. Tako se bo hočeš nočeš v pogajanja ali vsaj v temeljiti pogovor s stavkajočimi moral vključiti premier Robert Golob osebno. Prav njega vsi čakajo. Ignoranca še dodatno razpihuje stavke.