Župan Dermol: Strategija pušča ljudi na cedilu
Rudarji so julija na tradicionalnem skoku čez kožo poslušali navdihujoča gesla o tem, kako dolgo bo rudarjenje še doma v Šaleški dolini. Pol leta kasneje je vlada sprejela nacionalno strategijo, po kateri Slovenija iz premoga izstopa najkasneje leta 2033. Lokalna skupnost in sindikati menijo, da letnica ni realna, da bi 5000 novih delovnih mest moralo biti na voljo takoj in da bi morala biti sredstva tudi za občinske projekte, ne le za projekte HSE. Sindikati se bodo proti strategiji borili z vsemi pravnimi sredstvi, župan Peter Dermol pa ne izključuje ustavne presoje.
Dermol strategije ne podpira: »Ima ambiciozen izstop iz premoga, a pušča ljudi na cedilu.« Ključni očitek velenjske občine je vprašanje delovnih mest. Občina je ves čas zahtevala 5000 primerljivih delovnih mest, zanesljiv nadomestni toplotni vir in podporo projektom za prestrukturiranje regije. Nacionalna strategija, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden, sicer predvideva 5000 delovnih mest, a do leta 2031 tisoč, do leta 2040 dodatnih 2000 in do leta 2050 še dodatnih 2000. »To je za nas nesprejemljivo. Mi potrebujemo delovna mesta najkasneje do leta izstopa. Čez 20, 30 let nam dodatnih 3000 delovnih mest kaj dosti ne pomeni pri prestrukturiranju,« je bil jasen Dermol.
Od premoga je v Šaleški odvisnih vsaj dvajset odstotkov ljudi, ugotavlja tudi strategija. V PV so sicer že prejšnji teden zapisali, da bodo po zaprtju zaposlene potrebovali še vsaj 15 let za zapiralna dela. Koliko jih bo takrat še delalo tam, ni znano. Neznanka je tudi, ali bosta Teš in PV sploh dočakala letnico 2033, saj bi zaradi cen emisijskih kuponov lahko oba predčasno nehala delovati.
Nerealna letnica?
V Velenju so prepričani, da letnica 2033 za izstop iz premoga ni realna, saj do takrat ne bo mogoče nadomestiti obstoječih virov energije. Tako meni tudi predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike (SDE) Slovenije Branko Sevčnikar: »Niti do leta 2035 ne bodo zgradili nadomestnih objektov, tudi drugega bloka nuklearke ne. Pa četudi bi ga, bi oba objekta glede na predviden porast porabe energije lahko delovala.« Dermol je prepričan, da letnica 2033 ne bo obveljala in dodal, da bi bilo dobro, ko bi strategijo obravnaval tudi državni zbor: »Da o izgubi energetskega vira ne bi odločila le skupina ministrov, ampak da se za tak manever odloči celotna politična opcija, ki deluje na ravni države. S tem bi se lahko izognili kakršni koli ustavni presoji.«
Tudi Sindikat PV dvomi v letnico, je spomnil predsednik Simon Lamot: »Edina študija, ki je upoštevala celotni vidik, tudi socialni, gospodarski in energetski, je pokazala letnico 2042 kot tisto, ki bi bila najbolj smotrna.« Sindikati so predlagali premično letnico, ki bi bila vezana na vmesne cilje. Zdaj tako v Sindikatu PV kot tudi v SDE Slovenije napovedujejo, da bodo uporabili vsa pravna sredstva in ostale oblike sindikalnega delovanja. Kot dejal Sevčnikar: »Strategijo ocenjujemo za škodljivo in za zelo nevarno. Prepričan sem, da sprejetje te strategije pomeni večjo napako kot je bila razprodaja bančnega sistema. Z izgubo suverenosti pri ceni električne energije, ker bomo padli pod 50-odstotno samooskrbo, bomo izgubili kar nekaj dejavnosti, ki bodo zapustile Slovenijo, predvsem pa Šaleško dolino.«
Prestrukturiranje
Dodatno je Velenje razjezilo, da za 156 milijonov evrov projektov, ki so jih pripravili v občini, ni bil izbran niti en sam projekt, izbranih pa je bilo 13 projektov HSE, kar sicer v Velenju ne vidijo nujno slabo. A so dodali: »Ne moremo pa pristati, da bi se sredstva, namenjena za prestrukturiranje regije, porabila za finančno sanacijo Skupine HSE.« Na to je župan Dermol v pismu opozoril tudi Janšo. Dodal je, da pričakuje čim prejšnje imenovanje projektnih skupin za pripravo zakonov o postopnem zapiranju PV in zakona o prestrukturiranju regije, v katerih bo aktivno vključena tudi Mestna občina Velenje.
