Akademska svoboda v Orbánovem času
Kar se je zgodilo na Madžarskem, se lahko zgodi drugod, opozarja nekdanji rektor CEU.
Odpri galerijo
Protestniki pred univerzo Georgea Sorosa proti izgonu univerze iz države. FOTO: Reuters
Odločitev o selitvi Srednjeevropske univerze (CEU) iz Budumpešte na Dunaj predstavljala zmago za vlado madžarskega premiera Viktorja Orbana, ki je storila tako rekoč vse v svoji moči, da bi omejila aktivnosti izobraževalne institucije, ki jo je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja ustanovil madžarsko-ameriški poslovnež in filantrop George Soros, ter ji otežila vpisovanje novih študentov.
Na koncu je šla celo tako daleč, trdijo njeni kritiki, da je kršila svojo lastno zakonodajo, kar je bil morda najbolj jasen dokaz tega, v kakšni krizi se je znašla vladavina prava na Madžarskem in kako slabo je zaščitena akademska svoboda v EU, je v pogovoru za Delo povedal nekdanji predsednik in rektor univerze John Shattuck. »Zakonodaja, ki se je uporabila za rušenje CEU, je od univerze zahtevala, da dokaže, da v državi, kjer ima sedež, torej v ZDA, izvaja univerzitetne izobraževalne programe. CEU je to storila, na vsak način je upoštevala zakon, a madžarska vlada ji vseeno ni želela podaljšati dovoljenja za izvajanje izobraževalnih aktivnosti.«
Vodstvo CEU je odločitev o selitvi svojih programom, akreditiranih v ZDA, iz Budimpešte na Dunaj sprejelo v začetku tega meseca, ko je v najstrožjem jeziku obsodilo poteze Orbanove vlade in se vprašalo, kako se lahko nekaj takega, kot je efektiven izgon ugledne izobraževalne institucije, zgodi v članici Evropske unije in zveze Nato. Madžarska vlada do danes vztrajno zanika, da je bil cilj njene zakonodaje rušenje CEU oziroma napad na akademsko svobodo. Toda razplet dogodkov zadnjih tednov govori drugače.
Univerza je po besedah nekdanjega ameriškega veleposlanika v Pragi in visokega člana Clintonove administracije, danes profesorja diplomacije, ki predava na univerzah Harvard in Tufts, na nek način postala simbol mednarodne aktivnosti na Madžarskem, preden je v začetku lanskega leta postala tarča čedalje bolj asertivne Orbanove politike in žrtev premierove obsedenosti s Sorošem.
Ko se je John Shattuck umaknil s položaja predsednika in rektorja leta 2016, CEU ni bila neposredna tarča madžarske vlade in nobenega pravega razloga ni bilo, da bi to lahko postala. »Univerza ni bila v nikakršni spregi s politiko. Na njej so predavali ljudje različnih političnih prepričanj, ne samo liberalci. Ni šlo za politično stranko ali organizacijo, ampak izjemno mednarodno univerzo,« ki je bila močno vpeta v madžarsko gospodarstvo in ki je vsako leto proizvedla na stotine novih diplomantov.
»V madžarski vladi je bila takrat vrsta ljudi, s katerimi smo lahko sodelovali in ki so bili kar razumni,« se spominja Shattuck. »Orban takrat še ni konsolidiral svojega položaja. Nemška vlada pod Angelo Merkel nam je bila v zelo veliko pomoč pri omejevanju nekaterih premierovih avtokratskih prijemov. Morda najpomembnejša razlika pa se je skrivala v tem, da ameriška vlada pod predsednikom Obamo ni samo podpirala CEU, ampak je v svojih odnosih z Madžarsko jasno poudarjala pomen zagotavljanja vladavine prava in akademske svobode.«
CEU je postala politična tarča šele po izvolitvi Donalda Trumpa, konkretno pomladi 2017, je pojasnil sogovornik. Takrat je madžarski parlament potrdil kontroverzno zakonodajo, ki so jo kritiki zaradi njenih očitnih podtonov preimenovali v lex CEU. Nova ameriška administracija je sprva problematizirala novo zakonodajo, nato pa se je z njo sprijaznila. »Ameriški veleposlanik na Madžarskem je javno povedal, da zanj vprašanje CEU ne predstavlja napada na akademsko svobodo, ampak da gre predvsem za spor med Georgeom Sorosom in Viktorjem Orbanom.« S tem je po mnenju sogovornika dal tiho soglasje madžarskim stališčem, da CEU krši zakonodajo.
Selitev CEU iz Madžarske bi težko opisali drugače kot neuspeh evropske in ameriške zunanje politike. Niti Bruselj niti Washington nista storila dovolj, da bi preprečila napad na evropsko oziroma ameriško institucijo in s tem napad na akademsko svobodo. »Akademska svoboda ni neka abstraktna vrednota, ampak je povezana s tem, kako izobrazba ljudi vpliva na to, kako razumejo dejstva in resnico, svojo lastno zgodovino in tradicije, pa tudi tehnična vprašanja, povezana z znanostjo in tehnologijo,« je pojasnil profesor Shattuck. Zgodba s CEU kaže, kako ne moremo vzeti akademske svobode za nekaj samoumevnega in zgolj predvidevati, da bodo univerze zaščitene v skladu s principi vladavine prava. »Ta vprašanja morajo biti del političnega procesa in EU mora najti mehanizem, kako zaščititi univerze na njenem ozemlju. Kar se je zgodilo na Madžarskem, predstavlja opozorilo, da se lahko zgodi tudi drugod.«
Na seznamu ukrepov madžarske vlade, s katerimi je ta neposredno posegla v akademsko svobodo, je tudi odločitev o prepovedi izvajanja študija teorije spolov na javnih univerzah, ki so jo v Budimpešti sprejeli oktobra. »Ko neka vlada enkrat lahko manipulira s tem, o čem se ljudje lahko učijo, se družba lahko znajde v izredno nevarnem položaju,« je opozoril sogovornik. »Tudi če niste velik zagovornik človekovih pravic, lahko razumete, da manipuliranje z izobraževanjem predstavlja fundamentalen napad na civilizacijo.«
Na koncu je šla celo tako daleč, trdijo njeni kritiki, da je kršila svojo lastno zakonodajo, kar je bil morda najbolj jasen dokaz tega, v kakšni krizi se je znašla vladavina prava na Madžarskem in kako slabo je zaščitena akademska svoboda v EU, je v pogovoru za Delo povedal nekdanji predsednik in rektor univerze John Shattuck. »Zakonodaja, ki se je uporabila za rušenje CEU, je od univerze zahtevala, da dokaže, da v državi, kjer ima sedež, torej v ZDA, izvaja univerzitetne izobraževalne programe. CEU je to storila, na vsak način je upoštevala zakon, a madžarska vlada ji vseeno ni želela podaljšati dovoljenja za izvajanje izobraževalnih aktivnosti.«
Vodstvo CEU je odločitev o selitvi svojih programom, akreditiranih v ZDA, iz Budimpešte na Dunaj sprejelo v začetku tega meseca, ko je v najstrožjem jeziku obsodilo poteze Orbanove vlade in se vprašalo, kako se lahko nekaj takega, kot je efektiven izgon ugledne izobraževalne institucije, zgodi v članici Evropske unije in zveze Nato. Madžarska vlada do danes vztrajno zanika, da je bil cilj njene zakonodaje rušenje CEU oziroma napad na akademsko svobodo. Toda razplet dogodkov zadnjih tednov govori drugače.
Kar se je zgodilo na Madžarskem, se lahko zgodi drugod, opozarja nekdanji rektor CEU. FOTO: Bernadett Szabo/Reuters
Žrtev obsedenosti s Sorošem
Univerza je po besedah nekdanjega ameriškega veleposlanika v Pragi in visokega člana Clintonove administracije, danes profesorja diplomacije, ki predava na univerzah Harvard in Tufts, na nek način postala simbol mednarodne aktivnosti na Madžarskem, preden je v začetku lanskega leta postala tarča čedalje bolj asertivne Orbanove politike in žrtev premierove obsedenosti s Sorošem.
Ko se je John Shattuck umaknil s položaja predsednika in rektorja leta 2016, CEU ni bila neposredna tarča madžarske vlade in nobenega pravega razloga ni bilo, da bi to lahko postala. »Univerza ni bila v nikakršni spregi s politiko. Na njej so predavali ljudje različnih političnih prepričanj, ne samo liberalci. Ni šlo za politično stranko ali organizacijo, ampak izjemno mednarodno univerzo,« ki je bila močno vpeta v madžarsko gospodarstvo in ki je vsako leto proizvedla na stotine novih diplomantov.
»V madžarski vladi je bila takrat vrsta ljudi, s katerimi smo lahko sodelovali in ki so bili kar razumni,« se spominja Shattuck. »Orban takrat še ni konsolidiral svojega položaja. Nemška vlada pod Angelo Merkel nam je bila v zelo veliko pomoč pri omejevanju nekaterih premierovih avtokratskih prijemov. Morda najpomembnejša razlika pa se je skrivala v tem, da ameriška vlada pod predsednikom Obamo ni samo podpirala CEU, ampak je v svojih odnosih z Madžarsko jasno poudarjala pomen zagotavljanja vladavine prava in akademske svobode.«
CEU je postala politična tarča šele po izvolitvi Donalda Trumpa, konkretno pomladi 2017, je pojasnil sogovornik. Takrat je madžarski parlament potrdil kontroverzno zakonodajo, ki so jo kritiki zaradi njenih očitnih podtonov preimenovali v lex CEU. Nova ameriška administracija je sprva problematizirala novo zakonodajo, nato pa se je z njo sprijaznila. »Ameriški veleposlanik na Madžarskem je javno povedal, da zanj vprašanje CEU ne predstavlja napada na akademsko svobodo, ampak da gre predvsem za spor med Georgeom Sorosom in Viktorjem Orbanom.« S tem je po mnenju sogovornika dal tiho soglasje madžarskim stališčem, da CEU krši zakonodajo.
CEU je postala politična tarča šele po izvolitvi Donalda Trumpa, konkretno pomladi 2017. FOTO: Bernadett Szabo/Reuters
Manipuliranje z izobraževanjem
Selitev CEU iz Madžarske bi težko opisali drugače kot neuspeh evropske in ameriške zunanje politike. Niti Bruselj niti Washington nista storila dovolj, da bi preprečila napad na evropsko oziroma ameriško institucijo in s tem napad na akademsko svobodo. »Akademska svoboda ni neka abstraktna vrednota, ampak je povezana s tem, kako izobrazba ljudi vpliva na to, kako razumejo dejstva in resnico, svojo lastno zgodovino in tradicije, pa tudi tehnična vprašanja, povezana z znanostjo in tehnologijo,« je pojasnil profesor Shattuck. Zgodba s CEU kaže, kako ne moremo vzeti akademske svobode za nekaj samoumevnega in zgolj predvidevati, da bodo univerze zaščitene v skladu s principi vladavine prava. »Ta vprašanja morajo biti del političnega procesa in EU mora najti mehanizem, kako zaščititi univerze na njenem ozemlju. Kar se je zgodilo na Madžarskem, predstavlja opozorilo, da se lahko zgodi tudi drugod.«
Na seznamu ukrepov madžarske vlade, s katerimi je ta neposredno posegla v akademsko svobodo, je tudi odločitev o prepovedi izvajanja študija teorije spolov na javnih univerzah, ki so jo v Budimpešti sprejeli oktobra. »Ko neka vlada enkrat lahko manipulira s tem, o čem se ljudje lahko učijo, se družba lahko znajde v izredno nevarnem položaju,« je opozoril sogovornik. »Tudi če niste velik zagovornik človekovih pravic, lahko razumete, da manipuliranje z izobraževanjem predstavlja fundamentalen napad na civilizacijo.«
