Američane je zanimal predvsem Balkan
Srečanje zunanjih ministrov Slovenije in ZDA je bilo v veliki meri posvečeno varnostnim razmeram v regiji
Odpri galerijo
Zunanjega ministra Mika Pompea in svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona (levo) je zanimalo naše stališče do varnostnih vprašanj na območju nekdanje Jugoslavije. FOTO: AFP
Prvi slovenski obisk ameriškega zunanjega ministrstva po osmih letih je bil po besedah zunanjega ministra Mira Cerarja priložnost, da si iskreno povedo, kje so težave in kje državi lahko sodelujeta. Ameriški gostitelj Mike Pompeo mu je namenil dobre pol ure časa, kar je več kot običajno za majhne države, oba pa naj bi se strinjala, da morajo ZDA in EU ohraniti trdno zavezništvo, kljub sedanjim »tresljajem« med obalama Atlantika.
Ameriška stran tudi v petek ni našla časa za slovenske medije, minister Cerar pa je dejal, da sta obe strani odnose označili za dobre, bi si pa v Sloveniji želeli več stikov na najvišji politični ravni. Tako je sekretarja Pompea povabil v Slovenijo na Pobudo treh morij, ki povezuje dvanajst članic EU med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem in jo bo prihodnje leto gostil predsednik Borut Pahor. Iskrena izmenjava mnenj je pomenila, da je gostitelj opozoril na zagotavljanje transparentnega poslovnega okolja za vlagatelje, gost iz Slovenije pa je zagotovil, da bo naša država povečala prispevek obrambo, »ne samo, ker smo članica Nata, ampak ker rabimo razvito vojsko«.
Po drugi strani je Cerar priložnost izrabil za predstavitev slovenskega pogleda na razsodbo haaškega arbitražnega razsodišča o meji med našo državo in Hrvaško. Ponovil je stališče, da južna soseda z nespoštovanjem razsodbe krši mednarodno in evropsko pravo, zato ameriški nevtralni pogled, da gre za dvostransko zadevo, ki jo morata državi sami rešiti, ni dovolj. »Vsi se moramo postaviti na stališče, da je vladavino prava potrebno spoštovati in take odločbe implementirati. To sem povedal zelo jasno in ga prosil, naj o tem temeljito razmislijo,« je zagotovil.
Slovenski zunanji minister je v ZDA opozarjal, da Hrvaška daje slab zgled za celotni Zahodni Balkan, saj naj bi se ostale države čudile, kako lahko EU od njih v pristopnih pogovorih zahteva spoštovanje vladavine prava, ko pa ena od članic to ignorira. »Tako ne bomo mogli prepričati naših prijateljev v regiji, da se borijo proti korupciji in da izboljšajo pravosodni sistem,« je pojasnil Cerar. Zahodni Balkan in tamkajšnja varnostna vprašanja so bila ena od osrednjih tem pogovora, pri čemer naj bi Američani želeli slišati naše mnenje. Cerar je opozoril, da gre za zapletena vprašanja, z državnim sekretarjem pa sta se strinjala, da je treba državam Zahodnega Balkana odpreti vrata za njihovo članstvo v EU.
Minister se je pred tem v Beli hiši srečal z Johnom Boltonom, predsednikovim svetovalcem za nacionalno varnost, ki kot nekdanji ameriški veleposlanik v Združenih narodih dobro pozna območje nekdanje Jugoslavije. Po Cerarjevih besedah je predvsem želel slišati naše mnenje o urejanju razmer med Srbijo in Kosovom. Dobil je odgovor, da naša država podpira celovit sporazum dveh suverenih držav, ki bi rešil vsa odprta vprašanja, predvsem pa si ne želi delnih dogovorov, ki bi lahko vplivali tudi na druga odprta vprašanja v regiji.
Oba sta se strinjala, da je Srbija ta hip osrednja država Zahodnega Balkana pri vključevanju v transatlantske povezave, tako zaradi povečanja stabilnosti na tem območju, kot »tudi zaradi geostrateških vplivov, ki prihajajo iz drugih koncev Evrope in tudi od drugod«. O vplivih z vzhoda je bilo govora tudi v State Departmentu, minister je državnemu sekretarju dejal, da imamo z Rusijo prijateljski odos, a smo se »kot zanesljiva članica EU pridružili sankcijam in zahtevamo spoštovanje dogovorov iz Minska, da Rusija neha kršit mednarodno pravo«.
Ameriška stran tudi v petek ni našla časa za slovenske medije, minister Cerar pa je dejal, da sta obe strani odnose označili za dobre, bi si pa v Sloveniji želeli več stikov na najvišji politični ravni. Tako je sekretarja Pompea povabil v Slovenijo na Pobudo treh morij, ki povezuje dvanajst članic EU med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem in jo bo prihodnje leto gostil predsednik Borut Pahor. Iskrena izmenjava mnenj je pomenila, da je gostitelj opozoril na zagotavljanje transparentnega poslovnega okolja za vlagatelje, gost iz Slovenije pa je zagotovil, da bo naša država povečala prispevek obrambo, »ne samo, ker smo članica Nata, ampak ker rabimo razvito vojsko«.
Opozorilo o arbitraži
Po drugi strani je Cerar priložnost izrabil za predstavitev slovenskega pogleda na razsodbo haaškega arbitražnega razsodišča o meji med našo državo in Hrvaško. Ponovil je stališče, da južna soseda z nespoštovanjem razsodbe krši mednarodno in evropsko pravo, zato ameriški nevtralni pogled, da gre za dvostransko zadevo, ki jo morata državi sami rešiti, ni dovolj. »Vsi se moramo postaviti na stališče, da je vladavino prava potrebno spoštovati in take odločbe implementirati. To sem povedal zelo jasno in ga prosil, naj o tem temeljito razmislijo,« je zagotovil.
Zahodni Balkan in tamkajšnja varnostna vprašanja so bila ena od osrednjih tem pogovora, pri čemer naj bi Američani želeli slišati slovensko mnenje. FOTO: AP
Slovenski zunanji minister je v ZDA opozarjal, da Hrvaška daje slab zgled za celotni Zahodni Balkan, saj naj bi se ostale države čudile, kako lahko EU od njih v pristopnih pogovorih zahteva spoštovanje vladavine prava, ko pa ena od članic to ignorira. »Tako ne bomo mogli prepričati naših prijateljev v regiji, da se borijo proti korupciji in da izboljšajo pravosodni sistem,« je pojasnil Cerar. Zahodni Balkan in tamkajšnja varnostna vprašanja so bila ena od osrednjih tem pogovora, pri čemer naj bi Američani želeli slišati naše mnenje. Cerar je opozoril, da gre za zapletena vprašanja, z državnim sekretarjem pa sta se strinjala, da je treba državam Zahodnega Balkana odpreti vrata za njihovo članstvo v EU.
Vplivi z vzhoda
Minister se je pred tem v Beli hiši srečal z Johnom Boltonom, predsednikovim svetovalcem za nacionalno varnost, ki kot nekdanji ameriški veleposlanik v Združenih narodih dobro pozna območje nekdanje Jugoslavije. Po Cerarjevih besedah je predvsem želel slišati naše mnenje o urejanju razmer med Srbijo in Kosovom. Dobil je odgovor, da naša država podpira celovit sporazum dveh suverenih držav, ki bi rešil vsa odprta vprašanja, predvsem pa si ne želi delnih dogovorov, ki bi lahko vplivali tudi na druga odprta vprašanja v regiji.
Oba sta se strinjala, da je Srbija ta hip osrednja država Zahodnega Balkana pri vključevanju v transatlantske povezave, tako zaradi povečanja stabilnosti na tem območju, kot »tudi zaradi geostrateških vplivov, ki prihajajo iz drugih koncev Evrope in tudi od drugod«. O vplivih z vzhoda je bilo govora tudi v State Departmentu, minister je državnemu sekretarju dejal, da imamo z Rusijo prijateljski odos, a smo se »kot zanesljiva članica EU pridružili sankcijam in zahtevamo spoštovanje dogovorov iz Minska, da Rusija neha kršit mednarodno pravo«.
