Armenija zaprosila Putina za pomoč

»Rusija bo ponudila Erevanu vso potrebno pomoč, če se bodo spopadi dogajali neposredno na ozemlju Armenije,« so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva.
Fotografija: Poškodovana stavba v Šuši. FOTO: Vahram Baghdasaryan/Photolure/Reuters
Odpri galerijo
Poškodovana stavba v Šuši. FOTO: Vahram Baghdasaryan/Photolure/Reuters

Armenski premier Nikol Pašinjan je danes zaprosil ruskega predsednika Vladimirja Putina za pomoč pri zagotavljanju varnosti glede konflikta z Azerbajdžanom v Gorskem Karabahu. Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so pripravljeni pomagati, če se bo konflikt razširil na ozemlje Armenije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pašinjan je poslal pismo Putinu, potem ko se Erevanu in Bakuju na pogovorih v Ženevi ni uspelo dogovoriti glede prekinitve ognja in zaradi nadaljevanja spopadov danes zjutraj. V pismu je pozval Putina k nujnemu posvetu glede zagotavljanja varnosti in v kakšnem obsegu bi jo lahko zagotovili, so sporočili iz armenskega zunanjega ministrstva.

Moskva se je na prošnjo že odzvala. »Rusija bo ponudila Erevanu vso potrebno pomoč, če se bodo spopadi dogajali neposredno na ozemlju Armenije,« so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva.

Rusija je sicer že pred tem večkrat poudarila, da dogovor o obrambi z Armenijo ne pokriva območja Gorskega Karabaha. Pašinjan pa je v pismu še opozoril, da se spopadi vse bolj bližajo meji z Armenijo in da Turčija že podpira Baku v konfliktu.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v odzivu dejal, da ne pričakuje, da se bo v konflikt vmešala tretja država. »Tudi ne vemo, katere država bi se lahko vmešala, saj so države okoli nas naši parterji in prijatelji,« je še dejal. Dodal je tudi, da gre za spopad med Azerbajdžanom in Armenijo ter da se druge države v to ne bi smele vmešati.

image_alt
Prva vojna v času koronavirusa


Armenska prošnja za rusko pomoč v konfliktu je sprožila skrbi, da bi se lahko konflikt še dodatno zaostril. Na eni strani bi Armenija lahko dobila aktivno pomoč Rusije, na drugi pa bi se na strani Azerbajdžana v konflikt aktivno vmešala Turčija.

Spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom zaradi Gorskega Karabaha se nadaljujejo. V petek so posredniki iz Francije, Rusije in ZDA v izjavi sporočili, da sta se Armenija in Azerbajdžan na pogovorih v Ženevi le strinjala, da ne bosta namenoma napadala civilistov ali nevojaških objektov, kar je tudi v skladu z mednarodnim pravom.
Prvi očitki o kršitvi dogovora so se zvrstili že danes zjutraj. Oblasti Gorskega Karabaha so namreč obtožile Azerbajdžan, da je napadel mesti Stepanakert in Šuša. Med ranjenimi so tudi civilisti, so dodali. Baku zanika, da je napadel omenjeni mesti.

image_alt
V novem napadu na azerbajdžansko mesto številne civilne žrtve


Od novega izbruha nasilja pred mesecem je umrlo že več kot sto civilistov na obeh straneh. Kljub več poskusom prekinitve ognja, ti dogovori propadejo že v nekaj urah po uveljavitvi.

Spor med državama zaradi gorate, odročne regije, ki je mednarodnopravno del Azerbajdžana, a v njej živijo pretežno Armenci, je star že desetletja. Potem ko je krvava vojna v 90. letih prejšnjega stoletja terjala kar 30.000 življenj, sta državi leta 1994 le dosegli prekinitev ognja, s katero so se razmere bolj ali manj umirile. Zadnja zaostritev spopadov je najhujša po letu 2014.

Preberite še:

Komentarji: